Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Poleg hrane in pijače vzemite v gore pamet!

24.07.1993


Vir: arhiv planID

sobota, 24. julij 1993, ob 19:29, Boris Štupar, ogledov: 1534

Delo: Konec tega tedna se začenja »prava« planinska sezona - Gorski reševalci svarijo pred lahkomiselnostjo in objestnostjo - Lani 21, letos že 12 mrtvih

LJUBLJANA, 23. julija — Zadnji dve leti smo Slovenci ponovno odkrili gore. Množici organiziranih planincev so se pridružile trume izletnikov, ki o planinstvu ne vedo kaj dosti, o tem, kaj vse je potrebno za varen povratek z gora, pa še manj. Imamo pa srečo, da je naša Gorska reševalna služba (GRS) organizirana tako, kot je. A samo GRS bo premalo, če ne bomo v gore vzeli poleg pijače in sendvičev tudi pamet in primerno opremo!

Jutri se pričenja vrhunec planinske sezone v visokogorju, ki bo trajal do septembra. Skupaj s številom obiskovalcev gora pa se bo povečalo tudi število nesreč.
Gorski reševalci so zaskrbljeni nad dejstvom, da se povečuje število nesreč, v katerih udeleženci dobesedno izzivajo usodo in podcenjujejo gore, ali pa se izkaže, da so reševalci alarmirani zaradi skrajno neodgovornega in objestnega obnašanja v gorah. Kljub temu, da Gorska reševalna služba v Sloveniji deluje na prostovoljni bazi, taki posamični primeri kličejo po predpisu, po katerem bi stroške reševalne akcije, do katere je prišlo zaradi skrajne lahkomiselnosti ali neodgovornosti, plačati tisti, ki so jo »zakrivili«. V Yellowstonskem narodnem parku in v ruskih gorah pazniki napotijo nazaj vsakega turista, ki ni primerno opremljen in pripravljen za življenje v naravi.
Če se planinec odpravi iz koče proti vrhu ob desetih dopoldan in ne ob petih zjutraj, kot je bila navada njega dni, je na najboljši poti, da ga bo zadel infarkt. Ravno število infarktov pa se skokovito povečuje in to predvsem zaradi jutranjega spanca. Znano je tudi, da so v visokogorju nevihte običajno popoldan, proti večeru. Nekoč so se v kritičnih urah ljudje že spuščali v dolino, danes takrat šele naskakujejo vrhove. Procesija na Triglav je enaka ob devetih dopoldan in ob štirih popoldan ...
Okoli sedemdeset odstotkov nesreč se zgodi ob sestopu. Večja hitrost, manjša zbranost in nepripravljenost na planinske obremenitve, so najpogostejši vzroki nesreč, če zanemarimo mnogokrat neustrezno opremo nedeljskih izletnikov.
Letos jih je v gorah umrlo že dvanajst, medtem ko je bilo lani enaindvajset smrtnih nesreč. Šest zaradi zdrsov, štiri, zaradi infarkta, tri zaradi padcev v brezpotjih, dve zaradi padca v steni in po ena zaradi podhladitve, nepravilnega sestopa, turnega smučanja ... Skupno so smrtne nesreče predstavljale kar 17 odstotkov vseh nesreč v gorah.
V 124 reševalnih akcijah so se gorski reševalci srečali z raznovrstnimi primeri. Na Raduhi je »hudobni bik«, kot je zapisano v poročilu, nabodel planinca, nekje drugje je planinko ugriznil pes, ki so ga drugi pripeljali na izlet v gore. Nepravilnih sestopov in zvinov so imeli kolikor hočeš, nekaterim so morah pomagati, ker so izgubili občutek za smer, spet tretji so onemogli.
Starostno najbolj ogrožene skupine so med enajstimi in dvajsetimi leti, slede jim skupina med 41 in 50 let, še najmanj ogroženi so v gorah starejši ljudje, nad 71 let, a teh je tudi najmanj. Po mesecih pa je daleč na prvem mestu avgust, ko so morali požrtvovalni člani GRS kar devetintridesetkrat posredovati. Sledita julij in september!
Reševalci so na tiskovni konferenci opozorili tudi na brezglavo početje nekaterih staršev, ki silijo v gore otroke, ki na strmine in zračne poti še niso pripravljeni. A tudi sicer ugotavljajo strokovnjaki, da otroci, zlasti tisti do tretjega leta, zelo težko prenašajo gorsko klimo.
Ker pa so v zadnjih letih gore začeli osvajati tudi drugi športniki, od plezalcev po slapovih, do jadralnih padalcev in gorskih kolesarjev, bo v kratkem statistika ponesrečencev verjetno precej spremenjena.
Izkušeni gorniki svetujejo nedeljskim turistom, da si pred vzponom zastavijo naslednja vprašanja:
• Imam jasen načrt za svojo pot v gore?
• Sem za načrtovano pot telesno in duševno pripravljen?
• Sem ustrezno opremljen?
• Imam znanje, potrebno za to pot?
• Kako so pripravljeni in usposobljeni moji sopotniki?
• Kakšno bo vreme?

Odgovori na ta vprašanja lahko vplivajo na kasnejše dogodke v gorah. No, pa saj poznate tisto, da gora ni nora... Zato pamet v roke in primerno opremo v nahrbtnik, preden se odpravite nanjo.

ANDREJ DVORŠAK
 

eXTReMe Tracker