Dnevnik, 22.04.2004 - Dragica Manfreda: Večer pred vstopom Slovenije v EU bodo na naših vršacih zavihrale evropske zastave
Evropske zastave na slovenskih vrhovih
Večer pred vstopom Slovenije v EU bodo na naših vršacih zavihrale evropske zastave
LJUBLJANA - Na praktično vseh višjih slovenskih vrhovih naj bi, če bo le dopuščalo vreme, na predvečer vstopa Slovenije v EU zavihrale zastave Evropske unije, prvega maja točno ob 12. uri pa bodo planinci in gorski reševalci odnesli zastavo tudi na Triglav, najvišji slovenski in slovanski vrh. Planinci se bodo na mejnih vrhovih in ob vsej državni meji srečali s planinci sosednjih držav, 30. aprila pa bodo v znak evropskega in sosedskega zavezništva izrekli dobrodošlico v skupni Evropi na tromeji na Peči Schüsel, Berlusconi in Tone Rop. Evropska pešpot Via Alpina, ki v mednarodni planinski organizaciji z več kot 5000 kilometri urejenih pešpoti povezuje turistične kraje in planinske postojanke v devetih evropskih državah od Trsta do Monaka, pa se je odločila počastiti naš vstop v EU s posvetom organizacijskega komiteja, ki bo od 28. aprila na Bledu.
To je le nekaj drobcev iz izredno razvejane planinske dejavnosti, posvečene v čast našemu vstopu v EU. Od 1. maja pa do 26. avgusta bodo potekala planinska srečanja v 75 planinskih akcijah pod skupnim naslovom od Prekmurja do Primorja, na njih pa pričakujejo več kot deset tisoč udeležencev. Sicer pa planinska zveza tudi letos, podobno kot vsa leta do zdaj, pripravlja več sto organiziranih planinskih pohodov.
Znak našega vstopa v EU bo tudi prilagajanje varnosti v slovenskih gorah evropski. Predsednik PZS Franc Ekar je namreč v imenu najbolj množične slovenske organizacije predlagal, da postavimo varnost gora tudi v Sloveniji na evropske strokovne temelje: »Predlagamo ustanovitev sveta za varnost in preventivo v gorah, ki bi bil sestavljen iz strokovnjakov - planincev, reševalcev, zdravnikov, policistov, sodnih izvedencev ter profesorjev športne vzgoje. Ti bi na podoben način kot deluje svet za preventivo v prometu skrbeli za strokovne temelje večje varnosti v gorah.«
Čeprav je koledarski začetek poletne planinske sezone pred vrati in tudi letos pričakujejo v naših gorah najmanj tri milijone obiskovalcev, na PZS te dni še ne morejo povedati, katere postojanke bodo med prazniki lahko odprte: »V gorah je letos toliko snega, da si oskrbniki ne upajo napovedati, ali bodo lahko koče odprte. Za visokogorje je znano le, da bo odprta večina bohinjskih postojank razen Vodnikove koče, odprta bo tudi Koča na Kriški gori in Koča na Blegošu. O drugih bomo sporočali sproti.«
Mobi reševalne akcije
Na veliko nevarnost snežnih plazov v gorah opozarja tudi namestnik načelnika GRS Slovenije
Jože Rožič, ki pravi, da so vrhovi še vedno pod trimetrsko snežno odejo: »Razmere so povsem zimske, v naslednjih dneh in tednih pa je zaradi obilice snega pričakovati večje snežne plazove. Sneg je najrazličnejše kvalitete, zato je plazove težje napovedati. Letos je bilo v gorah že 47 reševalnih akcij in devet mrtvih. Dva je zasul snežni plaz.« Čeprav je GSM velika pridobitev za hitrejšo obveščenost gorskih reševalcev, pa Rožič opozarja na temno plat mobitelov: »Že letos smo imeli kup reševalnih akcij, ko so nas obiskovalci gora poklicali po nepotrebnem. Najhujše pa so zlorabe - tako so se naši gorski reševalci v slabih vremenskih razmerah in ponoči odzvali na klic domnevnega ponesrečenca. Ko niso našli ničesar, je policija po sledi klica ugotovila, da je prišel z Dolenjske. Seveda bo klicatelj moral povrniti stroške reševalne akcije - naj povem, da stane samo helikopter 360.000 tolarjev, skupaj s celotnim reševanjem pa je vrednost take akcije milijon tolarjev.« Sicer Rožič opozarja na presenetljivo slabo opremljenost obiskovalcev gora v zimskih razmerah, ki največkrat nimajo ne cepina ne derez in ne plazne žolne, pa tudi znanja za gibanje v teh nevarnih razmerah ne.
Dragica Manfreda