Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 25.11.1991

  25.11.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 25. november 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1782

Delo, Šport: ... Vodnik za širok krog

NAZARJE - Matevž Lenarčič, o katerem smo še do nedavno poroča­li kot o uspešnem alpinistu, se je po krajšem delovnem stažu med naravo­varstveniki v domačem kraju osamo­svojil. Njegova zasebna firma EPSI, ki ima sedež v Nazarjah, se ukvarja s turizmom, propagando in fotografi­jo. Njihovo osnovno torišče je Zgor­nja Savinjska dolina, o kateri so pred kratkim izdali že tretjo samostojno edicijo.
Vodnik Zgornja Savinjska dolina, ki je podobnega dizajna, kot je bila monografija enakega imena, razlikuje pa se po vsebini. Že pregled kazala nas opozori na to: Sakralni spomeniki (Bogdan Badovinac), Gozdovi in goz­darstvo (Franc Firšt), Rastlinstvo (dr.Ljerka Godicl), Ruralna arhitektura (Nada Jeraj), Po brzicah Savinje (Edi Jurjevec), Sesalci (Toni Kladnik), Na­ravne znamenitosti, Planinstvo in al­pinizem, Alternativna turistična po­nudba, Itinerarji (Matevž Lenarčič), Planinsko pašništvo (Alojz Plaznik), Meščanska arhitektura (Branka Prime), Krajina, zgradba, nastanek in razvoj (dr. Anton Ramovš), Jame (Silvo Ramšak), Turizem in rekreaci­ja (Vojko Strahovnik), Ptiči (Jože Svetličič), Podnebje (Andrej Velkavrh), Družbeni razvoj doline, Naselja, Šege in običaji, Turistične prireditve (Aleksander Videčnik), Arheološki pregled (Alenka Vogrin) in Znane osebe (Peter Weiss). Zajeten zbir po­glavij, ki bo lahko zadovoljil najširši krog bralcev. To ni vodnik, kakršnih smo bili pri nas vajeni doslej, je po­sebna izdaja v posebne namene: kar najbolj približati Zgornjo Savinjsko dolino še s strani, ki jih doslej nismo poznali.
Zelo obsežen je abecedni seznam na koncu, po katerem je mogoče najti tudi omenjene osebe, pa reference za opisane kraje, objekte in drugo. Pose­bej je še seznam objektov in znameni­tosti, ki so označeni na večbarvni karti Zgornje Savinjske doline na zadnjem zaščitnem listu. Tudi tabela s turističnimi kmetijami in njihovimi naslovi ter gostinske in nočitvene zmogljivosti bo marsikomu prišla prav. Škoda le, da tovrstni podatki pri nas tako hitro zastarijo in je vprašanje, ali jih sploh kaže tiskati v knjigah.

FRANCI SAVENC

Francosko priznanje navezi Prezelj - Štremfelj
Največji dosežek slovenske odprave »Kanch 91« je bil prvenstveni vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja po jugozahodnem razu južnega vrha Kangčendzenge (8476 m), ki sta ga opravila v alpskem slogu od 26. do 30. aprila letos. S to ekstremno težko in 2900 m visoko smerjo (na sliki) sta rešila največji problem južnega ostenja Kangčendzenge. Francoska revija Montagnes magazine in organiza­cija vrhunskih alpinistov Groupe de haute montagne sta v okviru filmskega festivala v Autransu organizirali mednarodno žirijo za oceno svetovnih alpinističnih dosežkov. Ta je za najboljšega oziroma najlepšega v letu 1991 ocenila vzpon Prezlja in Štremflja. Naša alpinista so povabili na festival in jima v soboto zvečer izročili priznanje Piolet dr'or (zlati cepin) 1991.

TONE ŠKARJA

ALPINISTIČNE NOVICE

Poslanstvo vabijo na festivale
Naša planinska javnost je morda že po malem pozabila videofilm Poslan­stvo, delo Matjaža Fistravca, ki je na­stalo v sodelovanju s študijem Alp iz Maribora in ljubljanskim MI. Pa je bil lepo sprejet ob predvajanju na naši TV! Pripravljen je bil ob 10-letnici šole Aleša Kunaverja v Manangu in šolanja nepalskih gorskih vodnikov.
Po predvajanju na festivalu v Trentu je videofilm Poslanstvo postal znan tudi v svetu, kjer še vedno nadaljuje svojo uspešno pot. V začetku novem­bra so film predvajali na tradicional­nem festivalu v Banfu (Kanada), se­daj pa je na festivalu Villa Torello v Barceloni. Prišlo pa je tudi že vabilo na enega od najbolj znanih »planin­skih« festivalov, ki ga pripravljajo v Autransu (Francija)

F. S.

Predavanje Kanč 91
Letošnja najbolj uspešna alpinistič­na odprava v Himalaji in obenem ena najbolj tragičnih se bo v Cankarjevem domu predstavila občinstvu 4. decembra ob 19. uri. Zgodbo o dveh prven­stvenih smereh, dveh sedemtisočakih, treh osemtisočakih in o izgubi dveh dobrih prijateljev in odličnih alpini­stov bodo člani odprave povedali s po­močjo diapozitivov in video projekci­je. Če ne bo prej pošel, bo pred dvo­rano naprodaj koledar za leto 1992, Slovenija 8000 s kratkim opisom naših himalajskih odprav zadnjih let.

Podrobneje o naši odpravi
Japonska revija Iwa To Yuki je med prvimi, že poleti, objavila osnovne podatke o odličnih dosežkih naše odprave Kanč'91, o čemer smo že poro­čali. Za kaj več tedaj najbrž niti še niso imeli podatkov. Več kot lepo do­polnitev so opravili v 149. številki. Na »dosežek« najprej opozori odlična re­produkcija fotografije V stene Jannuja (Tone Škarja) in še ena (prav tako barvne) plezalska, ki jo je v tej steni posnel Vanja Furlan. V nadaljevanju je potem še šest črnobelih fotografij, grebenski zemljevid področja in veli­ko teksta, ki nam pa žal ni razumljiv, če izvzamemo povzetek v angleščini.

F. S.

Prvo prvenstvo Slovenije za mlade
V Domžalah je vse nared za prvo prvenstvo Slovenije za mla­de plezalce. Šele leto dni je tega, ko so se osnovnošolci prvič pome­rili v športnem plezanju, danes pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se za ta razmeroma nov šport odloča vedno več mladih. Na petnajstih osnovnih šolah ima­jo pod strokovnim vodstvom or­ganizirane plezalne šole. Udelež­ba množice otrok na šestih letošnjih tekmah za pokal Slovenije pa je dokaz, da si mladi želijo neposrednega merjenja moči v vedno težjih smereh.
Prav zato so se domžalski prire­ditelji pod vodstvom Silva Kara odločili za organizacijo prvega pr­venstva Slovenije za mlade plezal­ce. 30. novembra ob 9. uri se bodo v dvorani komunalnega cen­tra v Domžalah zbrali vsi najboljši osnovnošolci. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 s preizkušnjo cicibank in cicibanov, sledili jim bo­do dečki in deklice (ob 10.30), uro kasneje pa še fantje in dekle­ta. Zadnji rok prijave je 26. t. m.

N. R.

Jordanka je prva Bolgarka
Jordanka Dimitrova (o njej in akciji za podporo njeni udeležbi na odpravi smo že poročali) je prva Bolgarka, ki se je povzpela na kak osemtisočak. Po Lotseju, Everestu, Anapurni in Broad Peaku, je Čo Oju (8201 m) peti samostojni osemtisočak za Bolgarijo.
Jordanka, ki je ta vzpon opravila z Borislavom Dimitrovim v okviru rusko-bolgarske odprave po Klasični smeri, ima za seboj že kar bogato alpinistično preteklost. Med drugim tudi 9 vzponov na štiri sovjetske sedemtisočake, kar jo uvršča na zavidlji­vo četrto mesto v vrsti 205 sonarodnjakov, ki so že bili na kakem tako visokem vrhu. Borislav ima manj vi­šinskih izkušenj. Pred vzponom na Čo Oju je bil le na Piku Komunizma in dvakrat na Piku Korženevske.

F.S.

Oznake: AN, BIB, HIM, PLE
eXTReMe Tracker