Delo, Šport: ... Vodnik za širok krog
NAZARJE - Matevž Lenarčič, o katerem smo še do nedavno poročali kot o uspešnem alpinistu, se je po krajšem delovnem stažu med naravovarstveniki v domačem kraju osamosvojil. Njegova zasebna firma EPSI, ki ima sedež v Nazarjah, se ukvarja s turizmom, propagando in fotografijo. Njihovo osnovno torišče je Zgornja Savinjska dolina, o kateri so pred kratkim izdali že tretjo samostojno edicijo.
Vodnik Zgornja Savinjska dolina, ki je podobnega dizajna, kot je bila monografija enakega imena, razlikuje pa se po vsebini. Že pregled kazala nas opozori na to: Sakralni spomeniki (Bogdan Badovinac), Gozdovi in gozdarstvo (Franc Firšt), Rastlinstvo (dr.Ljerka Godicl), Ruralna arhitektura (Nada Jeraj), Po brzicah Savinje (Edi Jurjevec), Sesalci (Toni Kladnik), Naravne znamenitosti, Planinstvo in alpinizem, Alternativna turistična ponudba, Itinerarji (Matevž Lenarčič), Planinsko pašništvo (Alojz Plaznik), Meščanska arhitektura (Branka Prime), Krajina, zgradba, nastanek in razvoj (dr. Anton Ramovš), Jame (Silvo Ramšak), Turizem in rekreacija (Vojko Strahovnik), Ptiči (Jože Svetličič), Podnebje (Andrej Velkavrh), Družbeni razvoj doline, Naselja, Šege in običaji, Turistične prireditve (Aleksander Videčnik), Arheološki pregled (Alenka Vogrin) in Znane osebe (Peter Weiss). Zajeten zbir poglavij, ki bo lahko zadovoljil najširši krog bralcev. To ni vodnik, kakršnih smo bili pri nas vajeni doslej, je posebna izdaja v posebne namene: kar najbolj približati Zgornjo Savinjsko dolino še s strani, ki jih doslej nismo poznali.
Zelo obsežen je abecedni seznam na koncu, po katerem je mogoče najti tudi omenjene osebe, pa reference za opisane kraje, objekte in drugo. Posebej je še seznam objektov in znamenitosti, ki so označeni na večbarvni karti Zgornje Savinjske doline na zadnjem zaščitnem listu. Tudi tabela s turističnimi kmetijami in njihovimi naslovi ter gostinske in nočitvene zmogljivosti bo marsikomu prišla prav. Škoda le, da tovrstni podatki pri nas tako hitro zastarijo in je vprašanje, ali jih sploh kaže tiskati v knjigah.
FRANCI SAVENC
Francosko priznanje navezi Prezelj - Štremfelj
Največji dosežek slovenske odprave »Kanch 91« je bil prvenstveni vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja po jugozahodnem razu južnega vrha Kangčendzenge (8476 m), ki sta ga opravila v alpskem slogu od 26. do 30. aprila letos. S to ekstremno težko in 2900 m visoko smerjo (na sliki) sta rešila največji problem južnega ostenja Kangčendzenge. Francoska revija Montagnes magazine in organizacija vrhunskih alpinistov Groupe de haute montagne sta v okviru filmskega festivala v Autransu organizirali mednarodno žirijo za oceno svetovnih alpinističnih dosežkov. Ta je za najboljšega oziroma najlepšega v letu 1991 ocenila vzpon Prezlja in Štremflja. Naša alpinista so povabili na festival in jima v soboto zvečer izročili priznanje Piolet dr'or (zlati cepin) 1991.
TONE ŠKARJA
ALPINISTIČNE NOVICE
Poslanstvo vabijo na festivale
Naša planinska javnost je morda že po malem pozabila videofilm Poslanstvo, delo Matjaža Fistravca, ki je nastalo v sodelovanju s študijem Alp iz Maribora in ljubljanskim MI. Pa je bil lepo sprejet ob predvajanju na naši TV! Pripravljen je bil ob 10-letnici šole Aleša Kunaverja v Manangu in šolanja nepalskih gorskih vodnikov.
Po predvajanju na festivalu v Trentu je videofilm Poslanstvo postal znan tudi v svetu, kjer še vedno nadaljuje svojo uspešno pot. V začetku novembra so film predvajali na tradicionalnem festivalu v Banfu (Kanada), sedaj pa je na festivalu Villa Torello v Barceloni. Prišlo pa je tudi že vabilo na enega od najbolj znanih »planinskih« festivalov, ki ga pripravljajo v Autransu (Francija)
F. S.
Predavanje Kanč 91
Letošnja najbolj uspešna alpinistična odprava v Himalaji in obenem ena najbolj tragičnih se bo v Cankarjevem domu predstavila občinstvu 4. decembra ob 19. uri. Zgodbo o dveh prvenstvenih smereh, dveh sedemtisočakih, treh osemtisočakih in o izgubi dveh dobrih prijateljev in odličnih alpinistov bodo člani odprave povedali s pomočjo diapozitivov in video projekcije. Če ne bo prej pošel, bo pred dvorano naprodaj koledar za leto 1992, Slovenija 8000 s kratkim opisom naših himalajskih odprav zadnjih let.
Podrobneje o naši odpravi
Japonska revija Iwa To Yuki je med prvimi, že poleti, objavila osnovne podatke o odličnih dosežkih naše odprave Kanč'91, o čemer smo že poročali. Za kaj več tedaj najbrž niti še niso imeli podatkov. Več kot lepo dopolnitev so opravili v 149. številki. Na »dosežek« najprej opozori odlična reprodukcija fotografije V stene Jannuja (Tone Škarja) in še ena (prav tako barvne) plezalska, ki jo je v tej steni posnel Vanja Furlan. V nadaljevanju je potem še šest črnobelih fotografij, grebenski zemljevid področja in veliko teksta, ki nam pa žal ni razumljiv, če izvzamemo povzetek v angleščini.
F. S.
Prvo prvenstvo Slovenije za mlade
V Domžalah je vse nared za prvo prvenstvo Slovenije za mlade plezalce. Šele leto dni je tega, ko so se osnovnošolci prvič pomerili v športnem plezanju, danes pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se za ta razmeroma nov šport odloča vedno več mladih. Na petnajstih osnovnih šolah imajo pod strokovnim vodstvom organizirane plezalne šole. Udeležba množice otrok na šestih letošnjih tekmah za pokal Slovenije pa je dokaz, da si mladi želijo neposrednega merjenja moči v vedno težjih smereh.
Prav zato so se domžalski prireditelji pod vodstvom Silva Kara odločili za organizacijo prvega prvenstva Slovenije za mlade plezalce. 30. novembra ob 9. uri se bodo v dvorani komunalnega centra v Domžalah zbrali vsi najboljši osnovnošolci. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 s preizkušnjo cicibank in cicibanov, sledili jim bodo dečki in deklice (ob 10.30), uro kasneje pa še fantje in dekleta. Zadnji rok prijave je 26. t. m.
N. R.
Jordanka je prva Bolgarka
Jordanka Dimitrova (o njej in akciji za podporo njeni udeležbi na odpravi smo že poročali) je prva Bolgarka, ki se je povzpela na kak osemtisočak. Po Lotseju, Everestu, Anapurni in Broad Peaku, je Čo Oju (8201 m) peti samostojni osemtisočak za Bolgarijo.
Jordanka, ki je ta vzpon opravila z Borislavom Dimitrovim v okviru rusko-bolgarske odprave po Klasični smeri, ima za seboj že kar bogato alpinistično preteklost. Med drugim tudi 9 vzponov na štiri sovjetske sedemtisočake, kar jo uvršča na zavidljivo četrto mesto v vrsti 205 sonarodnjakov, ki so že bili na kakem tako visokem vrhu. Borislav ima manj višinskih izkušenj. Pred vzponom na Čo Oju je bil le na Piku Komunizma in dvakrat na Piku Korženevske.
F.S.