Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 01.07.1991

  01.07.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 1. julij 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1239

Delo, Šport: ... V ugodnih razmerah nekaj zahtevnih ekstremnih smukov

Letošnja zima je po gorah natrosila spet dovolj snega za alpiniste, ki se posvečajo tudi ekstremnemu smučanju - Tudi na tujem
LJUBLJANA — Za alpiniste, ki so se posvetili tudi ekstremnemu smučanju, so po daljšem sušnem obdobju letos le nastopile ugod­nejše razmere. O prenekaterem uspešnem smuku smo že poročali, o večjem številu pa doslej nismo imeli podatkov. Tokrat nekaj novih - od tod in tam.
Dejan Ogrinec, član AO Črnuče, je 31. maja smučal z vrha Skute (2532 m) na Male pode, in sicer v območju planinske poti čez Strežo. Snežne razmere so bile odlične, tako da je lahko celotno smer odsmučal »kom­pletno«. Edino kar ga je ogrožalo, so bili plazovi južnega snega; smer smu­čanja so ogrožali na več mestih. Dejan je smuk, ocenil s V, mesto S6, izpo­stavljeno, 400 m. Za vzpon in smuk je porabil nekaj več kot eno uro.
V petek 14. junija pa sta se z Aljošo Hribarjem, tudi članom AO Črnuče, lotila zanimive in dolge alpinistično-smučarske ture; smuk tega že ne bi mogli več imenovati. Smučala sta na­mreč prek zahodne stene Prisojnika. Začela sta pod Prednjim Prisojnikovim oknom in po Kopinškovi poti smučala na »glavo« Ajdovske deklice. Od tu sta prečila po velikih policah nad stenami do Hudičevega žleba, po­tem pa nadaljevala čez Hanzovo steno (del poti peš in kratek spust z vrvjo) v krnico pod Hudičev žleb. In naprej v dolino ... Pravita, da je bila to zelo pestra in zanimiva tura, dolga verjet­no vsaj poldrugi kilometer (višinske razlike 1200 m). Kot zanimivost do­dajmo še, daje Ogrinec 26. maja smu­čal tudi z vrha Brane proti Kamniške­mu sedlu. Razmere niso bile najbolj ugodne, sneg trd ... ocena III-, S4, 350 m. Nič posebnega si boste mislili, pa vendarle: smučal je namreč na (ne­koliko širših) tekaških »telemark« smučeh, obut v turno-tekaške čevlje Alpine, model BC 2000.
Izvedeli smo tudi, da sta Marko Paternu in Andrej Zorčič (Akademski AO) marca smučala v severovzhodni steni Srednjega vrha, nad dolino Ko­kre. Ocena njunega smuka, ki je predvidoma prvenstveni, naj bi bila III+, S4, 400 m.
In še novici iz tujine. Borut Črnivec je z Andrejem Terčeljem v ponedeljek 24. junija smučal prek SV stene Lenzspitze (4294 m) v skupini Michabel. Po smučarskem vodniku Denisa Bertholeta za Vališke Alpe naj bi bila ocena te smeri kar VII! Zaradi črnega ledu (videti je bilo, kot bi bil zaledenel slap) sta začela šele po 150 m se­stopa z vrha; menjava alpinistične opreme za smučarsko je bila izredno delikatna. Povprečna naklonina stene je 51°, razmere pa ne najboljše: spodaj precej kopno, zgoraj led, na sredi pa - »gnoj«, hudo gnil sneg. Zaradi po­manjkanja snega sta morala smuk končati že na višini 2700 m, po 1300 m višinske razlike. Po njunih izkuš­njah (in naših »pravilih«) bi bila ocena S6 600 m, ostalo manj, skupna pa VI. Povejmo še, da sta smuk opravila v sodelovanju s Titanom iz Kamnika. Uporabila sta tekmovalno smučarsko opremo - RSF komplet smuči in vezi Tyrolia. Pravita, da je oprema zahtev­no preizkušnjo odlično prestala.
Dan kasneje, 25. junija, sta smučala še z vrha Alphubel (4206 m), narav­nost po vzhodnih vesinah (250 m, S5). nato pa v območju normalnega spusta do nadmorske višine 2350 m (skupaj 1800 m, »Normalna smer«, po kateri je z vrha smučal Miro Črnivec, ima oceno III.

FRANCI SAVENC

Dva mednarodna plezalna tabora
Švicarski Alpin klub organizira od 11. do 17. avgusta mednarodni plezal­ni tabor mladih plezalcev, na katerega vabijo tudi naše udeležence. Plezali naj bi smeri IV. in V. težavnostne stopnje v stenah okoli prelaza Furka. Rok prijave poteče 15. julija in vsi zainteresirani (stroške tabora — 250 DEM in potne stroške - krije udele­ženec sam) se lahko prijavijo na KA pri PZS. K prijavi je potrebno dopisa­ti 10 najboljših vzponov.
Podobno srečanje prireja tudi Špan­ska planinska zveza, in sicer za plezal­ce od 18 do 22 let. Tabor bo v Pirene­jih (Refuge Colomina, 2395 m) od 30. junija do 7. julija. Stroške tabora (160 DEM) in potne stroške si vsak udeleženec krije sam, interesenti pa se lah­ko prijavijo na KA PZS, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije o obeh taborih. Tudi za srečanje v Pirenejih morajo zaintersirani poslati na Komisijo za alpinizem ob prijavi 10 najboljših vzponov.

T. Č.

Članstvo PZ Hrvatske
Tudi število članov Planinske zveze Hrvatske je nekoliko upadlo. Lani so jih našteli 31.296 (17.191 odraslih. 6319 mladincev in 7786 najmlajših), leto pred tem pa jih je bilo še 35.626. Do leta 1988 je število članstva neneh­no raslo.

Čas za prijave se izteka
Poletne vzgojno izobraževalne ak­cije MK PZS so letos raznolike. Po­leg rednih izobraževalnih tečajev, ki so že zapolnjeni, pa se je še možno prijaviti na seminar za mentorje pla­ninske vzgoje, ki bo v Bavšici od 23. do 31. avgusta in je namenjen pred­vsem pedagoškim delavcem, na te­čaj gorništva, ki bo prav tako v Bav­šici od 2. do 10. avgusta in je name­njen planincem od 15. leta dalje ne glede na predznanje za samostojno in varno hojo po gorah. Tabor mla­dih planincev bo v Bavšici od 26. junija do 2. avgusta je pa letos prvič namenjen otrokom od 1. do 5. raz­reda (lahko tudi s starši). Mladinski tabor bo od 20. do 28. julija v Bohi­nju, je pa počitniški tabor, name­njen mladim nad 15 let. V Oetztalskih Alpah bo od 11. do 17. avgusta ledeniški tečaj, na katerega se lahko prijavijo mladinski planinski vodni­ki za letne in zimske razmere. V Domu pod Storžičem pa KVIZ prireja odprto planinsko šolo od 29. julija do 4. avgusta, kjer lahko ljubi­telji gora tudi formalno pridejo do znanja osnov hoje po gorah. Za vse te akcije sprejemajo prijave v pisar­ni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312-553.

Iz Afrike v okupirano domovino
KOPER - Odprava na Kilimandžaro se je vrnila v Koper, torej iz črne Afrike v okupirano Slovenijo. Kot nam je povedal Janko Mohorčič iz Kopra, so v Nairobiju 26. junija izvedeli, da se doma nekaj dogaja.

I. D.

PZS prekinila stike s PZJ
Predsedstvo Planinske zveze Slove­nije je na svoji seji ocenilo nastalo situacijo usodno za mlado slovensko državo in s tem v zvezi položaj planinstva. Javnost obveščamo o sprejetih ukrepih, ki jih je vodstvo Planinske zveze Slovenije sprejelo v teh dneh:
1. Planinska zveza Slovenije preki­nja vse stike s Planinsko zvezo Jugo­slavije. Slovenska planinska organiza­cija ne more biti član organizacije agresorske države. Podpiramo odstop in takojšen umik Tomaža Banovca s funkcije predsednika Planinske zve­ze Jugoslavije, obenem pa odpoklicujemo vse predstavnike v telesih PZJ.
2. Planinska zveza Slovenije je že lani storila potrebne korake za samo­stojno neodvisno vključevanje v med­narodno alpsko združenje UIAA. Svet UIAA je v aprilu vzel na znanje vlogo za sprejem v članstvo in jo uvr­stil na sejo generalne skupščine UI­AA, ki bo konec septembra v Budim­pešti.
3. Podpiramo stališča in sklepe Športne zveze Slovenije glede nasto­panja slovenskih športnikov v jugoslo­vanskih zastopstvih. S tem v zvezi predsedstvo nalaga komisiji za alpini­zem, da takoj ukrene vse potrebno za vodenje slovenske reprezentance v športnem plezanju.
4. Predsedstvo je z agresijo jugo­slovanske okupatorske armade sezna­nilo tudi slovenska planinska društva v Italiji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Ar­gentini s prošnjo za širjenje resnice o agresiji jugoslovanske armade na slovensko državo v njihovem okolju. Prav tako je Planinska zveza Slovenije seznanila tudi planinske organizacije treh dežel in Alpe Adria.
5. Planinskim društvom priporoča­mo, da v nastali situaciji zmanjšajo osebje in oskrbovanost planinskih po­stojank na minimum, če bo potrebno, naj se planinske postojanke uredijo za zatočišča, zato naj bodo planinska društva v stiku z občinskimi štabi za civilno zaščito.
6. Do preklica naj se odpovedo vse vzgojno izobraževalne akcije Planin­ske zveze Slovenije. Isto priporočamo planinskim društvom.

PREDSEDNIK PZS ANDREJ BRVAR

Oznake: AN
eXTReMe Tracker