Delo, Šport: ... V ugodnih razmerah nekaj zahtevnih ekstremnih smukov
Letošnja zima je po gorah natrosila spet dovolj snega za alpiniste, ki se posvečajo tudi ekstremnemu smučanju - Tudi na tujem
LJUBLJANA — Za alpiniste, ki so se posvetili tudi ekstremnemu smučanju, so po daljšem sušnem obdobju letos le nastopile ugodnejše razmere. O prenekaterem uspešnem smuku smo že poročali, o večjem številu pa doslej nismo imeli podatkov. Tokrat nekaj novih - od tod in tam.
Dejan Ogrinec, član AO Črnuče, je 31. maja smučal z vrha Skute (2532 m) na Male pode, in sicer v območju planinske poti čez Strežo. Snežne razmere so bile odlične, tako da je lahko celotno smer odsmučal »kompletno«. Edino kar ga je ogrožalo, so bili plazovi južnega snega; smer smučanja so ogrožali na več mestih. Dejan je smuk, ocenil s V, mesto S6, izpostavljeno, 400 m. Za vzpon in smuk je porabil nekaj več kot eno uro.
V petek 14. junija pa sta se z Aljošo Hribarjem, tudi članom AO Črnuče, lotila zanimive in dolge alpinistično-smučarske ture; smuk tega že ne bi mogli več imenovati. Smučala sta namreč prek zahodne stene Prisojnika. Začela sta pod Prednjim Prisojnikovim oknom in po Kopinškovi poti smučala na »glavo« Ajdovske deklice. Od tu sta prečila po velikih policah nad stenami do Hudičevega žleba, potem pa nadaljevala čez Hanzovo steno (del poti peš in kratek spust z vrvjo) v krnico pod Hudičev žleb. In naprej v dolino ... Pravita, da je bila to zelo pestra in zanimiva tura, dolga verjetno vsaj poldrugi kilometer (višinske razlike 1200 m). Kot zanimivost dodajmo še, daje Ogrinec 26. maja smučal tudi z vrha Brane proti Kamniškemu sedlu. Razmere niso bile najbolj ugodne, sneg trd ... ocena III-, S4, 350 m. Nič posebnega si boste mislili, pa vendarle: smučal je namreč na (nekoliko širših) tekaških »telemark« smučeh, obut v turno-tekaške čevlje Alpine, model BC 2000.
Izvedeli smo tudi, da sta Marko Paternu in Andrej Zorčič (Akademski AO) marca smučala v severovzhodni steni Srednjega vrha, nad dolino Kokre. Ocena njunega smuka, ki je predvidoma prvenstveni, naj bi bila III+, S4, 400 m.
In še novici iz tujine. Borut Črnivec je z Andrejem Terčeljem v ponedeljek 24. junija smučal prek SV stene Lenzspitze (4294 m) v skupini Michabel. Po smučarskem vodniku Denisa Bertholeta za Vališke Alpe naj bi bila ocena te smeri kar VII! Zaradi črnega ledu (videti je bilo, kot bi bil zaledenel slap) sta začela šele po 150 m sestopa z vrha; menjava alpinistične opreme za smučarsko je bila izredno delikatna. Povprečna naklonina stene je 51°, razmere pa ne najboljše: spodaj precej kopno, zgoraj led, na sredi pa - »gnoj«, hudo gnil sneg. Zaradi pomanjkanja snega sta morala smuk končati že na višini 2700 m, po 1300 m višinske razlike. Po njunih izkušnjah (in naših »pravilih«) bi bila ocena S6 600 m, ostalo manj, skupna pa VI. Povejmo še, da sta smuk opravila v sodelovanju s Titanom iz Kamnika. Uporabila sta tekmovalno smučarsko opremo - RSF komplet smuči in vezi Tyrolia. Pravita, da je oprema zahtevno preizkušnjo odlično prestala.
Dan kasneje, 25. junija, sta smučala še z vrha Alphubel (4206 m), naravnost po vzhodnih vesinah (250 m, S5). nato pa v območju normalnega spusta do nadmorske višine 2350 m (skupaj 1800 m, »Normalna smer«, po kateri je z vrha smučal Miro Črnivec, ima oceno III.
FRANCI SAVENC
Dva mednarodna plezalna tabora
Švicarski Alpin klub organizira od 11. do 17. avgusta mednarodni plezalni tabor mladih plezalcev, na katerega vabijo tudi naše udeležence. Plezali naj bi smeri IV. in V. težavnostne stopnje v stenah okoli prelaza Furka. Rok prijave poteče 15. julija in vsi zainteresirani (stroške tabora — 250 DEM in potne stroške - krije udeleženec sam) se lahko prijavijo na KA pri PZS. K prijavi je potrebno dopisati 10 najboljših vzponov.
Podobno srečanje prireja tudi Španska planinska zveza, in sicer za plezalce od 18 do 22 let. Tabor bo v Pirenejih (Refuge Colomina, 2395 m) od 30. junija do 7. julija. Stroške tabora (160 DEM) in potne stroške si vsak udeleženec krije sam, interesenti pa se lahko prijavijo na KA PZS, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije o obeh taborih. Tudi za srečanje v Pirenejih morajo zaintersirani poslati na Komisijo za alpinizem ob prijavi 10 najboljših vzponov.
T. Č.
Članstvo PZ Hrvatske
Tudi število članov Planinske zveze Hrvatske je nekoliko upadlo. Lani so jih našteli 31.296 (17.191 odraslih. 6319 mladincev in 7786 najmlajših), leto pred tem pa jih je bilo še 35.626. Do leta 1988 je število članstva nenehno raslo.
Čas za prijave se izteka
Poletne vzgojno izobraževalne akcije MK PZS so letos raznolike. Poleg rednih izobraževalnih tečajev, ki so že zapolnjeni, pa se je še možno prijaviti na seminar za mentorje planinske vzgoje, ki bo v Bavšici od 23. do 31. avgusta in je namenjen predvsem pedagoškim delavcem, na tečaj gorništva, ki bo prav tako v Bavšici od 2. do 10. avgusta in je namenjen planincem od 15. leta dalje ne glede na predznanje za samostojno in varno hojo po gorah. Tabor mladih planincev bo v Bavšici od 26. junija do 2. avgusta je pa letos prvič namenjen otrokom od 1. do 5. razreda (lahko tudi s starši). Mladinski tabor bo od 20. do 28. julija v Bohinju, je pa počitniški tabor, namenjen mladim nad 15 let. V Oetztalskih Alpah bo od 11. do 17. avgusta ledeniški tečaj, na katerega se lahko prijavijo mladinski planinski vodniki za letne in zimske razmere. V Domu pod Storžičem pa KVIZ prireja odprto planinsko šolo od 29. julija do 4. avgusta, kjer lahko ljubitelji gora tudi formalno pridejo do znanja osnov hoje po gorah. Za vse te akcije sprejemajo prijave v pisarni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312-553.
Iz Afrike v okupirano domovino
KOPER - Odprava na Kilimandžaro se je vrnila v Koper, torej iz črne Afrike v okupirano Slovenijo. Kot nam je povedal Janko Mohorčič iz Kopra, so v Nairobiju 26. junija izvedeli, da se doma nekaj dogaja.
I. D.
PZS prekinila stike s PZJ
Predsedstvo Planinske zveze Slovenije je na svoji seji ocenilo nastalo situacijo usodno za mlado slovensko državo in s tem v zvezi položaj planinstva. Javnost obveščamo o sprejetih ukrepih, ki jih je vodstvo Planinske zveze Slovenije sprejelo v teh dneh:
1. Planinska zveza Slovenije prekinja vse stike s Planinsko zvezo Jugoslavije. Slovenska planinska organizacija ne more biti član organizacije agresorske države. Podpiramo odstop in takojšen umik Tomaža Banovca s funkcije predsednika Planinske zveze Jugoslavije, obenem pa odpoklicujemo vse predstavnike v telesih PZJ.
2. Planinska zveza Slovenije je že lani storila potrebne korake za samostojno neodvisno vključevanje v mednarodno alpsko združenje UIAA. Svet UIAA je v aprilu vzel na znanje vlogo za sprejem v članstvo in jo uvrstil na sejo generalne skupščine UIAA, ki bo konec septembra v Budimpešti.
3. Podpiramo stališča in sklepe Športne zveze Slovenije glede nastopanja slovenskih športnikov v jugoslovanskih zastopstvih. S tem v zvezi predsedstvo nalaga komisiji za alpinizem, da takoj ukrene vse potrebno za vodenje slovenske reprezentance v športnem plezanju.
4. Predsedstvo je z agresijo jugoslovanske okupatorske armade seznanilo tudi slovenska planinska društva v Italiji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Argentini s prošnjo za širjenje resnice o agresiji jugoslovanske armade na slovensko državo v njihovem okolju. Prav tako je Planinska zveza Slovenije seznanila tudi planinske organizacije treh dežel in Alpe Adria.
5. Planinskim društvom priporočamo, da v nastali situaciji zmanjšajo osebje in oskrbovanost planinskih postojank na minimum, če bo potrebno, naj se planinske postojanke uredijo za zatočišča, zato naj bodo planinska društva v stiku z občinskimi štabi za civilno zaščito.
6. Do preklica naj se odpovedo vse vzgojno izobraževalne akcije Planinske zveze Slovenije. Isto priporočamo planinskim društvom.
PREDSEDNIK PZS ANDREJ BRVAR