Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 16.12.1991

  16.12.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 16. december 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1466

Delo, Šport: ... Mojstrska fotografija strne vsebino knjige v sintezo

Eno izmed naših najboljših fotomonografij je pripravil in tudi izdelal Bogdan Kladnik, alpinist, jamar in raziskovalec kraške narave

LJUBLJANA - Dr. Janez Marolt je v uvodu zapisal: Mojstrska  fotografija strne vsebino knjige v sintezo štirih elementov grškega  filozofa, pesnika in zdravnika Empedokla. To so voda, zrak, zemlja  in ogenj. Prvi trije so predmet fotografskega iskanja Bogdana Kladnika, četrti pa izhaja iz avtorja samega; knjigo narave je odprl in ji dal naslov TERRA MYSTICA - Skrivnostna Zemlja.

Bogdan Kladnik se je rodil 1960. Po končani gimnaziji se je odločil za študij medicine, vendar je študij pozneje opustil. Posvetil se je alpinizmu in jamarstvu ter v zadnjem času še posebej raziskovanju sotesk, vse to pa nadgrajuje fotografiranje. Že nekaj časa so znani njegovi multivizijski prikazi (Iskanje nekoristnega sveta, Po sledeh večne teme, Terra Mystica), fotografije objavlja v več specializiranih revijah, sodeloval pa je tudi pri nekaterih knjižnih projektih in koledarjih.
Knjiga TERRA MYSTICA, ki se je pred dnevi pojavila v naših knjigarnah (naslov si je »izposodil« kar pri svoji zadnji multiviziji), preseneča v vsakem oziru, čeprav je Kladnikov prvenec. Da jo je lahko izdal, je moral ustanoviti kar svojo založbo. Njeno ime je Zaklad, posrečena kombinacija dejavnosti in priimka njenega lastnika (Založba Kladnik). Ne bo pa napačno, če si ga bo kdo tolmačil tudi drugače. Resnično je namenjena odkrivanju zakladov naše narave! Bogdan bi že prihodnje leto rad izdal podobno delo, povsem posvečeno Križni jami, pa »Slovenske vode« itd.
Velik format (24 cm x 31,5 cm), kvaliteten papir in odlična grafična zasnova (Cveto Sonc) ter končna obdelava (tiskarna Mladinska knjiga), so pravzaprav le dopolnitve, ki brez vrhunskih fotografskih predlog Bogdana Kladnika ne bi veliko pomenile. Važna je simbioza vseh elementov, med katerimi velja omeniti še samo zasnovo (avtorja) in tudi predgovor dr. J. Marolta. Vse je na svojem mestu, tudi zemljevid na koncu s seznamom krajev in kratkim opisom prikazanih objektov. Opisi in uvod so — tako kot lični prospekti – natisnjeni v štirih jezikih, ob slovenskem še v italijanskem, nemškem in angleškem. Predvidena je torej tudi za promocijo naših naravnih lepot na tujem.
Avtor skrivnosti narave odstira, ne razgalja. Rad pove: »Navdušujem se za zeleni, ekološki turizem.« S to in naslednjimi knjigami bi rad predvsem opozarjal na naše (naravne) lepote, da bi ljudi zainteresiral in da bi začeli iskati način(e), kako bi jih spoznali. Nisem za množični turizem, te stvaritve naj bi spoznavali kvečjemu v manjših skupinah, preveč je bilo že skrunitev!«
Knjiga ni sistematičen prikaz vsega, kar naravna dediščina slovenskega in hrvaškega oziroma dalmatinskega krasa skriva, je le izbor. Take knjige o našem krasu še nismo imeli!
S Terro Mvstico nas Bogdan Kladnik popelje od visokogorskega krasa v Julijskih Alpah (Soča, Bohinj, Trenta, izviri, slapovi, jezera in podzemne jame), prek Istre, Gorskega Kotarja, Plitvic in Velebita ter otokov, do slapov Krke in Imotskih jezer .
Knjiga ob vsej obilici lepot, ki jih ponuja, seveda ne more biti posebno poceni. Ni pa (pre)draga ob današnjih cenah takšnih in podobnih del. Tisti, ki jo je uspel naročiti pravočasno, jo bo dobil za 1500 SLT, v knjigarnah pa menda ni pod 2470 SLT. (Le tisti, ki bodo prišli na avtorjeve promocijske multivizije, jih bodo najbrže še nekaj časa lahko kupovali po 2000 SLT.) Knjiga je kot nalašč za novoletno darilo in podjetja bodo z njo lahko razveseljevala poslovne partnerje in obenem predstavljala del naše dežele, naš edinstveni kraški svet.
Bogdan Kladnik je s knjigo TERRA MYSTICA segel onstran jamarske strokovne in estetske radovednosti, celo drznosti, v vertikalo slapov, razkošje večne teme, simbiozo senc in svetlobe, igro oblik, odmaknjeno zelenilo gorskih potokov, lepoto, vklenjeno na dnu tolmunov, smaragdno zrcalo triglavskih očes, paleto neverjetnih barvnih odtenkov, v sinjino neba in modrino morja. Poigrava se s krasotami krasa ...
Kdorkoli bo knjigo vzel v roke, jamarji, gorniki, krasologi, fotografi ali ljubitelji narave, se bo njihovo oko spočilo v temnih globinah kraškega podzemlja, ob pojoči hvalnici gorskih potokov in rek ...

FRANCI SAVENC

Cordillera Huavhuash No. 3
Pred dnevi je Jan Kielkowski izdal že tretji (od štirih predvidenih) zveščičev svoje najnovejše serije, ki je - za razliko od prejšnjih himalajskih vodnikov - posvečena Andom, točneje Cordilleri Huayhuash. Tudi ta, čeprav zajema sorazmerno ozko (tod alpinistično že zelo obdelano) območje od Yerupaje do Nevados Rasac, ni brez podatkov o naših vzponih, kar znova potrjuje pravilno naravnanost našega alpinizma. Janez Dovžan in Marjan Manfreda sta 18. junija 1977 opravila 10. pristop na markantni glavni vrh Jerupaje (6617 m) in pri tem preplezala — še vedno ne ponovljeno — Slovensko smer v JV steni, izvemo iz tega vodnika, v katerem je seveda tudi karta s približnim »tlorisom« smeri in perorisba z natančnejšim prikazom le te. Smer naših dveh je v osrednjem delu stene, in sicer desna; levo sta 31. julija 1968 preplezala Dix in Jones, ponovila pa (z varianto v zgornjem delu) doslej le Habeler in Messner 1969.

FRANCI SAVENC

Novost: Montana zdaj tudi v Tržiču
Srečo Rehberger in krojaštvo Nunar odprla trgovino z alpinistično, planinsko in plezalno opremo itd.
TRŽIČ — Če ste v zadnjem času obiskali nakupovalni center Deteljica, v Bistrici pri Tržiču, morda niste opazili nove trgovinice, skrite za vogalom pred bencinsko črpalko. Včasih zelo obiskana ploščad pred - restavracijo Deteljica - znova postaja center, kjer se zbirajo mladi. Manjša umetna stena, zgrajena ob vhodu v novo trgovino, privlači; staro in mlado, ravno tako tudi trgovina, ki postaja čedalje bolj znana po vsestranski ponudbi edinstvenih izdelkov v Sloveniji.
Krojaštvo Nunar nadaljuje tradicijo razvoja športnih modelov. Že zagotovljeno dobro ime med planinci, lovci, ribiči in smučarskimi skakalci, razširja z novimi materiali še v druge športe, ki se dogajajo na prostem, v neugodnih vremenskih razmerah. Program krojaštva Nunar obsega vse vrste pumparic iz Švicarskega materiala Schoeller (princip goretexa), pohodnih hlač, pulijev in jaken iz polarnega velurja, skakalnih dresov, dresov za alpsko smučanje, razvijajo tudi tanko spalno vrečo iz polarnega velurja za spanje v planinskih kočah. Novost so oblačila iz dvojnega polarnega velurja, z vmesno membrano, in perilo Extex, katerega edini proizvajalec v Sloveniji je krojaštvo Nunar. Perilo Extotex je izdelano iz švicarskega materiala, ki ga sestavlja dvoslojno pletivo. Notranja stran je iz polypropylena, zunanja iz bombaža, skupaj pa delujeta kot pivnik. Extotex srka telesno vlogo na zunanjo plast, medtem ko, notranja ostaja popolnoma suha. Tako izdelek varuje pred mrazom in podhlajevanjem pa tudi rezervna obleka ni več potrebna. Izdelek je testiran na Fakulteti za šport, dobra ocena pa potrjuje kvaliteto, s katero bo marsikateremu športniku odslej bolj toplo.
Poleg izdelkov krojaštva Nunar lahko v Montani - trgovini z alpinistično, planinsko in plezalno opremo najdete množico izdelkov tujih proizvajalcev: Northland, Edelrid, Dolomite, Cassin, Troll, Petzl, Millet ... Sedaj je trgovina dobro založena z vezmi Silvreta za turno smučanje, čevlji Koflach, lednim orodjem, nahrbtniki, bundami in trenerkami. Prodajajo plezalne copate po sistemu staro za novo, možna pa je tudi dobava kakršnegakoli športnega artikla v roku dveh tednov.
Trgovina deluje kot turistična agencija. Promoviranje ponudbe Tržiča in prodaja že izdelanih programov naših znanih agencij bo kmalu v polnem teku. Montana pripravlja tudi svoj program: pet turnih smukov v kombinaciji s teorijo, šolo plezanja po slapovih v Bohinju, 50 otrok pa že leto dni obiskuje plezalno šolo na umetni steni v osnovni šoli Bistrica.

N. R.

 
ALPINISTIČNE NOVICE

Kozjekov vzpon v naslovu
Pred leti so bile novice o našem alpinizmu v angleški reviji Mountain sila redke, čeprav smo jih pošiljali tako kot v druge. Zadnji čas ni več tako. In ne objavljajo več le prejetih, pripravljajo jih tudi uredniki njihovih rubrik sami.
David Sharman, ki bo kmalu znan tudi po vodniku za Cordillero Blanco v Peruju (napovedujejo ga že za prihodnje leto) je v 142. številki obdelal večji del letošnje aktivnosti naših v Andih. Vzpon Pavleta Kozjeka je celo v naslovu: Kosjek Solos New Line on Huascaran Sur; napaka v naslovu niti ne moti, saj je v opisu njegov priimek pravilen, piše pa tudi že, da je Slovenec. V prvi liniji je še Sharmanova risba obeh vrhov Huscarana s smermi.
V nadaljevanju je še Kozjekov vzpon v Chakraraju Este ter vsi vzponi Jamnika, Kajzela, Vreče in Vrevca v Cordilleri Real (Bolivija). Ne manjka tudi fotografija mogočne Z stene lllampuja z najnovejšima slovenskima smerema: Nada Manana in Paris-Texas. Mirno je mogoče trditi, da podatki o naših tudi v pregledu aktivnosti v Južni Ameriki spet izstopajo.
Omeniti velja še, da je urednik »alpske rubrike« Griffin, Svetičičeva zimska vzpona nad Chamonixom zabeležil z avtorjevo fotografijo in oznako »zelo impresivni zimski solo ponovitvi«.

FRANCI SAVENC

Vežica: Ples v črnem
Arno Koštamaj in Miloš Kolšek, člana AS Krško-Bohor, sta izmed svojih letošnjih vzponov izvzela dva prvenstvena. Avgusta sta v Vežici preplezala še eno novo smer. Vodi po »norih« črnih ploščah med Akademsko in Črno lepotico, imenovala stajo Ples v črnem, ocenila pa z A3, VI, 120 m; opremljena je tudi za spust z vrvjo. Plezala sta jo spoštljivih 14 ur in tudi ponavljalcem priporočata, da se dobro oborože; priporočata 20 različnih klinov, zatiče in krempeljce pa še ploščico. Skala pa je odlična — najboljša tam okoli!
Septembra pa sta bila uspešna v S steni Kočne. Preplezala sta izrazit steber levo od zajede Ekar-Jamnik. Miranov steber (v spomin na Mirana Smrdela) sta ocenila s VI, A0, 300 m, plezala pa 10 ur. Skala je mestoma zelo slaba, smer pa težja, kot bi bilo soditi po oceni. V steni je ostalo pet klinov, ponavljalcem pa jih bo potrebno kakih 15. Menita, da je s to smerjo rešen »problem« tega (sivega) stebra.

FRANCI SAVENC

Hindukuš znova aktualen
Po sovjetski invaziji v Afganistan 1979 in vojni na tem območju so gorniški potenciali Hindukuša ostali neizkoriščani. Gorstvo, ki je bilo pred 15—20 leti sila popularno med alpinisti, je deloma oživelo znova šele lani.
Skupina DAV pod vodstvom Alfreda Fendta je delovala v skupini Saraghar. Med drugim so opravili tudi dva prva pristopa. Odprava iz Sondria (vodja Paolo Civera) pa se je skušala z Istor-o-Nalom (7403 m) in to po JZ grebenu ter čez oba zahodna vrhova (7300 in 7280 m). Postavili so dva tabora in dosegli južni vrh (7373 m), naprej pa niso mogli. So pa povsem počistili goro za seboj! Odprave CAI Padova pa je skušala preplezati Z steno Šakhaura (7116 m) v mejnem grebenu. V steni so opremili dva tabora, potem pa štirikrat zaman poskušali. Zaradi vetra prek 6250 m niso prišli.
Za letos so odobrili obisk najmanj dvema odpravam. Šestim Norvežanom pod vodstvom Jona Gangdala Tirič Mir (7706 m), Špancem pa masiv Saraghar.

F.S.

Sto slovenskih vrhov
Naročniki Prešernove družbe že lahko prebirajo najnovejše slovensko vodniško delo, ostali bomo morali še malo počakati; v knjigarnah ga obljubljajo za januar. Stanko Klinar, avtor planinskega vodnika Karavanke, ki ga v Planinski založbi pripravljajo že za četrto izdajo, je s pretanjenim občutkom za vrednotenje in usmerjanje ter v njemu značilnem jeziku napisal tudi »Sto slovenskih vrhov.« Vodnik, ki ni nič »badjurovski«, je namreč izbirni, ki bi ga morda lahko postavili ob bok kvečjemu seriji Walterja Pauseja. Trdo vezana knjiga z barvnimi fotografijami, dopadljivo grafično oblikovana ... lastnikov verjetno ne bo, vsaj vedno ne, spremljala na poti v gore, za to imamo pravzaprav (tudi) druge vodnike, mislim pa da jih bo še kako usmerjala in da se bodo k njej vedno znova vračali in to ne le med pripravami na nove cilje temveč tudi ob obnavljanju opravljenih. Mislim tudi, da bomo o njej — tako glede zasnove kot vsebine - lahko še marsikaj prebrali, da je zapis dr. Toneta Wrabra v Književnih listih (12. decembra) le prvi, nikakor pa ne zadnji tovrsten odziv.

Uspeli množični izleti v gore
V planinskem društvu Kranj so tudi letos organizirali vrsto množičnih izletov v gore, tako za odrasle kot tudi za mlade. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je pripravil kar 23 samostojnih izletov ter po¬hodov v okviru športno-rekreativnih in drugih prireditev. Izletov, ki so jih vodili strokovno usposobljeni planinski vodniki, se je udeležilo okoli 830 ljudi. Svojo izletniško dejavnost je pripravil tudi mladinski odsek, ki je med drugim organiziral štiridnevno zimovanje na Komni in turni smuk s Kotovega sedla. Vsega skupaj so privabili blizu 200 udeležencev. Pionirski odsek pa je prek planinskih sekcij po osnovnih šolah popeljal v hribe več kot 440 učencev. Ob vsej tej številčnosti je pomembno tudi to, da so bili vsi izleti dobro organizirani ter da je bilo poskrbljeno za varnost in da so minili brez kake nesreče.

L. S.

Kartografski katalog SGIM
Servei General d`Informacio de Muntanva iz Sabadela pri Barceloni je izdal nov snopič svojega arhivskega gradiva, ki zajema njihovo kartografsko zbirko. Urejen je pregledno in vsebuje za povprečnega porabnika dovolj podatkov. Zanimivo je, da je dokaj dobro založen tudi z našimi izdajami (z njihovim splošnim servisom že dolgo tesno sodelujemo). Ima npr. naše karte Škofjeloško pogorje (pravilno, s strešicami izpisano!), Polhograjsko hribovje, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, tudi različne izdaje. Pa tudi take karte, kot je zemljevid Tulovih gred (Varaždin 1982), Južnega Velebita ipd. V poglavju Alpe so mimo prejšnjih (kaže, da niso pazili na delitev gorstev!) naše karte za Julijske Alpe, pa založbe Frevtag, italijanske (P. Rossi) in druge.
Zelo bogata in pomembna je njihova zbirka zemljevidov azijskih gora, pa tudi afriških. Pozna se, da si že dolgo izmenjujejo edicije (npr. tudi naš Planinski vestnik) z vsemi pomembnejšimi planinskimi organizacijami in številnimi posamezniki.

F. S.

Vabilo na festival v Gradec
Planinska zveza Slovenije je dobila uradno vabilo na IV. mednarodni graški planinski filmski festival. Z njim direktor Robert Schauer, znani avstrijski Himalajec, vabi naše planince-filmarje, da sodelujejo s posameznimi 35 ali 16 mm filmi, oziroma videom (U-Matic, Betacam), produkcije po letu 1989. Teme: I. ekspedicije, alpinistične ture, planinska zgodovina in ekstremno smučanje;
II. plezanje v skali in ledu ter; III. pustolovščine. Za vsa tri kategorije je predvideno priznanje »Kamera Alpin in Gold« ter denarna nagrada v višini 1.300 USD. Za filme, ki niso opremljeni z nemškim tekstom, je obvezen spremni tekst v angleščini ali francoščini za prevajanje. Prijave (Internationales Grazer Bergfilmfestival '92, Sonaugasse 3, A-8010 G RAZ) do 28. februarja 1992, produkcije pa bodo morale biti dostavljene organizatorjem vsaj do 10. marca; Festival bo v dneh od 19. do 21. marca l992, ko bo tudi t. i. Graški kongres.

F.S.

Bomo izkoristili Trento?
Vodstvo najbolj znanega planinskega mednarodnega filmskega festivala, ki je vsako leto v Trentu (Italija), je že razposlalo vabila za 40. »izdajo«, ki bo od 25. aprila do 2. maja prihodnje leto. Film, 35 in 16 mm ter video, ob tem pa še 6. mednarodna razstava planinskih edicij, ob številnih vzporednih prireditvah! Možnosti, da bi se lahko temeljito predstavila tudi naša mlada država, ne le planinska srenja. Odlični dosežki naših alpinistov so le ena izmed vstopnic, ki pa bi nam bili lahko izhodišče. Ob tem pa imamo še vrsto kvalitetnih planinskih edicij, ki uradno sploh še niso bile predstavljene v tujini in vsaj kako »informativno selekcijo« filmov bi lahko pripravili, če že za tekmovalni del ne bo dovolj moči.

FRANCI SAVENC

Zadnja tekma v Škofji Loki
Na umetni steni v Škofji Loki se bo 22. t. m. končal letošnji slovenski pokal v športnem plezanju. Tekma v Škofji Loki bo šesta po vrsti in končne zmagovalce v članski in mladinski konkurenci bomo dobili po seštevku štirih najboljših (kot to predvideva pravilnik podkomisije za športno plezanje pri KA PZS) rezultatih. Zadnje tekmovanje v organizaciji Plezalnega kluba iz Škofje Loke se bo v nedeljo, 22. t. m. začelo ob 10. uri s kvalifikacijami, finalni del najboljših pa se bo začel ob 16. uri. Zbor tekmovalcev je ob 9. uri v dvorani Poden, izolacijska cona pa se zapre pol ure pred začetkom tekmovanj.
Prijave je potrebno poslati do vključno 16. t. m. na naslov Športna zveza Škofje Loke, Podlubnik 1c, 64220 Škofja Loka. Štartnina znala 250 SLT, ki jo morajo odseki plačati na ž. r. PK Škofja Loka, 51510-621-16-05-1630113-13-13301/44 s pripisom »za tekmo Loka 91«.

T. Č.

»Jeseničani« znova v prodaji
Jeseniški alpinistični odsek obvešča, da ima na zalogi 300 klinov, (cena enega je 200 SLT (oziroma 4,5 DEM)), naročila pa sprejema Matjaž Ravhekar tel. 064-88-217.

N. R.

Minimalna članarina 8, 4 in 2 DEM
Tako je odločil upravni odbor planinske organizacije na seji pred dnevi
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na sestanku pred tednom dni med drugim sprejel tudi priporočeno minimalno planinsko članarino. Kot je pri nas sedaj že običaj, je tudi ta v nemških markah, s tem da ekvivalenta v tolarjih ne bodo obračunavali po vsakokratnem »dnevnem« tečaju, temveč po enotnem (srednjem bančnem, vsakih četrt leta objavljen v Obvestilih PZS), veljavnem za posamezno trimesečje. Tisti, ki bodo plačali članarino že v prvem četrtletju - to velja tako za člane, kot tudi za odvod PD - bodo torej (nominalno) plačali najmanj.
Za odrasle člane naj bi bila članarina najmanj 8 DEM (odvod PZS
4 DEM), za mladince 4 (2), za najmlajše pa 2 (1) DEM. Društva, ki bodo ocenila, da imajo lahko tudi višjo članarino, to lahko sprejmejo, da bi povišali odvod. UO PZS tudi priporoča društvom, naj razmislijo, kako bi znižali članarino planincem, starejšim od 70 let.
Omeniti velja še, da je Predsedstvo PZS predlagajo precej višjo članarino za odrasle (12,5 DEM in odvod 5 DEM), vendar je bila večina članov UO PZS zaradi bojazni pred velikim osipom proti. Sprejeli pa so predlagano naročnino za Planinski vestnik, le ta bo 8 DEM za vsako četrtletje.

F.S.

Oznake: ALP, AN, BIB, PrV, VTG
eXTReMe Tracker