Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.12.1991

  23.12.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 23. december 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1327

Delo, Šport: ... Svetovni pokal v plezanju minil v znamenju francoskih plezalcev

Na zadnji preizkušnji v Birminghamu si je z zmago zagotovila lovoriko še Isabelle Patissier - Francois Legrand si je zmago zagotovil že prej in zaradi poškodbe sploh ni nastopil v Angliji

KRANJ - V letošnjem svetovnem pokalu v športnem plezanju so se najboljši športni plezalci za končne naslove merili na šestih tekmah. Sedaj, ko so znani končni rezultati, lahko ugotovimo, da je letošnja sezona minila v znamenju velikih uspehov francoskih plezalcev.
To sicer ne velja toliko za žensko konkurenco, zato pa toliko bolj za moško saj so v končnem vrstnem redu na prvih petih mestih kar štirje Francozi. Zadnja tekma, ki je bila od 5. do 8. t. m. v Birminghamu v Angliji pri moških na vrhu ni odločala o ničemer. Zmagovalec Francois Legrand je bil s tremi zmagami in enim drugim mestom že neulovljiv, v Birmingham pa zaradi poškodbe sploh ni odpotoval. Vsekakor je Legrand vtisnil močan pečat minuli sezoni. Poleg naslova zmagovalca svetovnega pokala je dosegel seveda največ točk tudi v seštevku ASC (Mednarodna zveza športnih plezalcev), kjer točkujejo največje tekme po nekoliko drugačnem sistemu. Postal je tudi svetovni prvak v Frankfurtu.
Toda v Birminghamu je bilo še vse odprto za razvrstitev na naslednjih mestih. Tako sta Lombard z zmago in Hiorayama z drugim mesto v končnem seštevku prehitela Tribouja le za nekaj točk. Vsekakor prijetno presenečenje pa je tretje mesto mladega, 18-letnega Elieja Chevieuxa, za katerega pravijo, da je eden največjih mladih talentov in da se je že rodil z neverjetno močjo.
Pri ženskah je bilo mnogo drugače, saj so imele pred tekmo v Angliji možnosti za vrh teoretično še kar štiri tekmovalke. Na koncu je Isabelle Patissier odločila boj v najlepšem možnem slogu: dobila je tekmo v Angliji in s tem tudi zmagovalni pokal. Letošnje presenečenje med plezalkami, Švicarka Gusi Good, je bila druga in prav tako druga v končnem seštevku. Naši plezalci so se v letošnji sezoni (sicer ne vedno v polni zasedbi) udeležili razen tekme v Tokiu prav vseh. Na zadnji tekmi se je najbolje uvrstil Tadej Slabe in sicer na 17. mesto, za točkami pa je zaostal za slabih 40 cm. V končnem seštevku pa letos ni nobenega našega plezalca s točkami svetovnega pokala, čeprav je bila sprva najavljena diskvalifikacija nekaterih plezalcev na tekmi v Innsbrucku, ki pa kasneje ni bila potrjena.

Koledar svetovnega pokala za leto 1992
1.tekma: od 1.—3. maja v Zurichu (Švica); 2. tekma: konec maja nekje v ZDA — ta tekma še ni povsem potrjena; 3. tekma: 8.-10. oktobra v Tokiju (Japonska); 4. tekma: 30. oktobra — 1. novembra v Nürnbergu (Nemčija); 5. tekma: 14.—15. novembra v St. Poltmi (Avstrija); 6. tekma: 20.-22. novembra v Lavalu (Francija) in zadnja 7. tekma: 4.-5. decembra v Birminghamu (Velika Britanija).

Rezultati iz Birminghama
Ženske: 1. Isabelle Patissier (Fr), 2. Susi Good (Švi), 3. Robin Erbesfield (ZDA), Nanette Raybaud (Fr), 5. Ana Ibanez (Šp), 6. Natalija Cerneva (SZ); moški: 1. Francois Lombard (Fr), 2. Yuji Hiravama (Jap), 3. Elie Chevieux (Svi), 4. Guido Kostermaver (Nm), 5. Ben Moon (VB), 6. J. B. Tribout (Fr), 7. Štefan Glowacz (Nem), 8. Francois Petit (Fr).
In še končni vrstni red svetovnega pokala za leto 1991
Ženske: 1. Isabelle Patissier (Francija), 2. Susi Good (Švica), 3. Robin Erbesfield (ZDA), 4. Nanette Ravbaud (Francija), 5. Lynn Hill (ZDA);
moški: 1. Francois Legrand (Francija), 2. Yuji Hiravama (Japonska), 3. Francois Lombard (Francija), 4. Jean-Baptiste Tribout (Francija), 5. Didier Raboutou (Francija).

TOMO ČESEN

Varstvo pred plazovi
Podkomisija za plazove pri GRS in komisija za vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije razpisujeta XVII. dan varstva pred snežnimi plazovi, ki bo 18. in 19. januarja 1992 v prostorih RCOU v Poljčah. Srečanje je namenjeno predvsem inštruktorjem planinske vzgoje, mladinskim in planinskim vodnikom, pripravnikom za alpiniste in GRS, vodnikom - tabornikom (skavtom), vaditeljem in učiteljem smučanja, pripadnikom CZ in občinskih komisij za varstvo pred snežnimi plazovi, častnikom TO, miličnikom in vsem drugim, ki se pri svojih aktivnostih srečujejo s snegom in tako tudi z nevarnostjo snežnih plazov.
Akcija se bo začela v soboto ob 13. uri, teoretični del pa bo od 14. do 19. ure. Analizo nesreč v preteklih treh sezonah bo predstavil F. Mulej, prispevek o vremenu, snegu in njegovi preobrazbi F. Bernot, o ukrepih varstva pred plazovi bo govoril A. Horvat, o delitvi plazov, nastanku in kriterijih trganja P. Šegula, o podhladitvi n drugih poškodbah zaradi mraza pa zdravnik T. Ažman. M. Keršič-Belač bo pripovedoval o svojih izkušnjah, Horvat in Šegula pa bosta osvetlila še problem umetnega snega.
V nedeljo bo praktično delo na terenu: seznanitev s snegom, preskus trdnosti snežne odeje, hoja in prečenje in pregled plazine, iskanje zasutega ter nudenje prve pomoči.
Vsak udeleženec oz. njegova organizacija bo morala kriti ob potnih stroških le še penzionske usluge (650 SLT na osebo, plačljivo v gotovini v RCOU). Poimenske prijave na PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9 (312-553), do 10. januarja 1992.

ALPINISTIČNE NOVICE


Alpinistični razgledi — jesen/zima
37. številka je izšla pozneje, kot je bilo pričakovati in v daljšem časovnem razmaku kot običajno, toda (glede na tematiko) še vedno dovolj zgodaj. Prava zima v gorah se pravzaprav šele začenja. O križih in težavah, ki spremljajo rojevanje tega (še vedno priljubljenega) občasnika, govori uvodnik začasnega »spiritusa agensa« AR Bineta Mlača z naslovom »Samo bedaki in konji«. Isti avtor se v stalni rubriki pionirji alpinizma loti zanimivega in nekoliko čudaškega, vsekakor pa neutrudnega Luisa Trenkerja.
Med ključne prispevke 37. številke AR sodi vsekakor intervju z enim od najboljših slovenskih alpinistov Janezom Jegličem. Gre za enega od »stebrov« vsestranske, alpinistično plezalske elite na Slovenskem. Z njim se je pogovarjal Miro Štebe. Drugi del AR je bolj »tehnične« narave. Posvečen je opremi, nevarnosti v gorah in nekaterim najnovejšim dognanjem stroke, ki seže tudi na alpinistično in plezalsko področje. Naročniki lahko pričakujejo AR v teh dneh če ne pred božičem, pa vsaj pred novim letom. Tisti, ki pa bi radi revijo kupili v prosti prodaji, pa naj se zanjo pozanimajo čimprej. Tudi naklada AR ni več takšna, kot je bila včasih.

Prvi turni smuk z Montano
Prvi turni smuk izmed serije petih pri nas in dveh v tujini bo trgovina Montana organizirala 12. januarja 1992. Program vsakega od njih bo obsegal kombinacijo smučanja in obdelave določene teme (oprema, tehnika, vreme, prva pomoč...) Odhod na prvi turni smuk bo v soboto, 11. januarja, ob 16.30, izpred trgovine Montana. Udeležence bo čakal kombi in pristop do koče na Javorniku. Po večerji bo predavanje o opremi in njeni pripravi za turni smuk, v nedeljo pa vzpon na Mali in Veliki Javornik in spust v dolino. Paket vključuje prevoz iz Tržiča in nazaj, toplo večerjo in zajtrk ter strokovno vodstvo. Vse dru¬ge informacije dobite v trgovini Montana od 9. do 19. ure in od 8. do 13. ure v soboto ter na telefonski številki (064) 50-439.

N. R.

Jubilejni pohod na Kum
V želji, da bi ponovoletni dnevi minili čimbolj zanimivo, se je PD Kum Trbovlje že leta 1982 odločilo, da prične z organizacijo »novoletnih pohodov na Kum«. Prvi je bil 2. januarja 1983 in vsi so bili prijetno presenečeni; kljub skromni propagandi se je pohoda udeležilo preko 500 pohodnikov iz skoraj vse Slovenije. In število udeležencev je potem naraščalo iz leta v leto, lani jih je bilo npr. 1689.
Pričetek tokratnega pohoda bo v četrtek, 2. januarja 1992 ob 6. uri (štartni mestni bosta odprti do 8.30), zborno mesto pa na mostu čez Savo v Trbovljah ter v vasi Dobovec.
Pohod bo v vsakem vremenu, za varno hojo pa bodo organizirali 15 pohodnih skupin, ki bodo na pot odhajale v razmaku ene ure v smeri Čebulove doline in Dobovca. Za vsak primer bodo pripravili tudi ekipo (z zdravnikom) za prvo pomoč.
Udeleženci pohoda bodo za prvo udeležbo prejeli bronasto, za tretjo srebrno, za peto pa zlato značko pohoda. Vsem, ki se bodo v tej organizaciji povzpeli na Kum desetič, pa bo pripadla spominska plaketa. (Po lanskoletnih podatkih organizatorji sklepajo, da bi bilo takih že letos okoli 170!).

F. S.

Z balonom prek Everesta
Že lani smo pisali o namerah, da bi z balonom preleteli najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Everest. Ob japonski ekipi je bila pripravljena za »prvenstveni prelet« tudi britanska z C. Boningtonom na čelu. Toda niso imeli sreče z vremenom. Letos pa so trije Angleži in Avstralec z dvema balonoma na vroč zrak vendarle srečno preleteli Everest in sicer na višini 10.600 metrov. Štartali so v nepalski vasici Gokia (4878 m), po uri in 35 minut pa so že pristali v Tibetu.

F. S

Po vseh rekah
Vladimir Lisenko iz Novosibirska se je lotil nevsakdanjega podviga, ki mu ga je navdihnil nihče drug kot Messner. Odločil se je, da se bo spustil po vseh rekah, ki tečejo izpod samostojnih osemtisočakov. Imel je dobro sezono in srečno je opravil z vsemi rekami v Nepalu. Že jeseni je odpotoval v Karakorum (Pakistan), kamor pa ga na njegovo veliko željo niso pustili samega, moral je najeti »vodnika«. In če bo šlo vse po sreči, mu je za prihodnje leto ostala le še »zbiralka voda« izpod Šiša Pangme v Tibetu.

Z gorskim kolesom
Mala odprava in 14.672 km, so dali naslov. Donato Fiamonti in Claudio Kershbauer iz Trenta v Italiji, sta z gorskimi kolesi prepotovala ameriški kontinent in spotoma spoznavala najvišje vrhove držav skozi katere sta vozila. 4. maja 1990 sta bila na Denaliju (Mt. McKinley), najvišjem vrhu Severne Amerike , 20. januarja 1991 pa na Aconcagui, prvencu Južne Amerike in sploh kontinenta. Na poti sta bila kar 272 dni in doživela sta marsikaj.

Delo o Ottu Meilingu
Iz za nas sicer hudo oddaljenih Bariloč (San Carlos de Bariloche, Rio Negro - Argentina), ki pa so nam vseeno blizu zaradi močne slovenske kolonije in Slovenskega PD, je prišla vest, da je njihov član, kronik slovenskega andinizma pa tudi naš sodelavec Vojko Arko, izdal svoje peto edicijo — delo o Ottu Meilingu. Govori o znanem argentinskem raziskovalcu alpinistu, ki sicer ni bil član SPD, je pa z njimi veliko sodeloval in skupaj so bili tudi na več odpravah. Vzorno tiskana knjižica, na dobrem papirju, z lepo naslovno stranjo in čednimi fotografijami ter kartami, ki še dodatno, pojasnjujejo vse Meilingove odprave.

F. S.

ALP: esej o Slovencih
Novembrska številka italijanske revije ALP je spet prijetno presenetila. Toda tokrat ne z opisom naše alpinistične aktivnosti, temveč s člankom, pravzaprav že kar poglobljeni študiji o Slovencih v Italiji. Članek »Ciscqel e Matajur« s podnaslovom Ladinci v Furlaniji in slovenska manjšina, ki sta ga pripravila urednik Walter Giuliano in Edoardo Ballone, je objektiven in pravilno zgodovinsko uokvirjen; manjšina je v njem prikazana povsem realno, tako v številkah, kot sociološko. »Očitno ga je napisal človek, ki razume oziroma hoče razumeti našo stvarnost«, je o njem v Primorskem dnevniku zapisal urednik planinske rubrike Dušan Jelinčič. Na osmih straneh je obilo tako zgodovinskih kot tudi etimoloških podatkov, vse skupaj pa je bogato ilustrirano.
Esej, ki razumljivo obravnava predvsem Slovence v Videmski pokrajini — revija je pač namenjena goram, Slovenci pa jih imajo v Italiji le v Benečiji in Kanalski dolini — ima optimističen zaključek. Na koncu, potem ko urednik opiše, kako so ga sprejeli otroci dvojezične šole v Špetru s prisrčno slovensko kitico v šolskem gledališču, je tudi stavek; »Vračam se proti Vidmu z vprašanjem in gotovostjo v srcu: Jim bomo znali pripraviti bodočnost brez meja.«

F. S.

Zaščita prek klopi
Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganske ovojnice povzročen z virusom, ki ga na ljudi prenašajo klopi z ugrizom. V Sloveniji za to boleznijo vsako leto zboli kar okoli dvesto oseb. Pri nekaterih je bolezen zelo težka in se lahko konča celo s trajno invalidnostjo ali celo smrtjo.
Klopni meningoencefalitis se praviloma pojavlja v poletnih mesecih — prvi bolniki so navadno že aprila, zadnji pa novembra odvisno od vremenskih razmer. Obdobje torej, ki bi mu lahko rekli tudi »poletna planinska sezona«. Med najbolj ogrožene skupine ljudi pa spadajo gozdni delavci, lovci, kmetje, nabiralci gozdnih sadežev in pa seveda planinci, vsi, ki se veliko gibljejo v gozdu.
Zastopstvo avstrijske firme IMMUNO je ponudilo brezplačno cepivo za prvi dve cepljenji. Ker ju je potrebno opraviti v presledku enega meseca, je potrebno pričeti v zimskem času, čimpreje. Za gorske reševalce in planince bo tokrat cepljenje organizirala PZS.

LJUBLJANA - Po vrnitvi iz Francije je naš najboljši alpinist podpisal novo sponzorsko pogodbo s podjetjem Iskra Commerce,ki bo tako še naprej njegov glavni pokrovitelj. Tomo Česen seje minuli teden mudil v Verdonu, kjer je splezal desetko Les Braves Gents. kar je prvi primer, da ima nek alpinist prvenstveno smer v steni osemtisočaka in desetko.

Oznake: AN, BIB, PLE
eXTReMe Tracker