Gorenjski glas - Suzana Kovačič: Jota v Koči pod Bogatinom je bila odlična. Če ne zaradi drugega, se že zato splača vzeti pot pod noge in "gristi kolena", ker hrana na žlico čisto drugače sede v hribih kot v dolini. Letos je osemdeset let, odkar so zgradili to kočo.
Ukanc - Koča pod Bogatinom na nadmorski višini 1513 metrov ima hišno številko Ukanc 148 in zanjo skrbi Planinsko društvo (PD) Bohinj-Srednja vas. Podatek, da koča stoji na gorenjski strani in je le uro hoda oddaljena od razgleda na primorsko stran, začinimo še s tem, da je že kar nekaj let oskrbnica v njej Korošica Anica Sidar, ki doda, da je po rodu vendarle Štajerka. Ta prijetna mešanica slovenskih pokrajin ne more pomeniti nič drugega, kot da je v Koči pod Bogatinom fajn vzdušje. Nekaj gostoljubnosti prispeva oskrbnica Anica, nekaj vzdušja prispevamo planinci sami. Saj veste, kako pravijo: nad tisoč metri je vse drugače. Če ne drugega, naj bi vsaj skrbi ostale v dolini.
Koča pod Bogatinom stoji v prostrani kotlini s planino Na Kraju, ki ima osrednjo lego na prehodu s Spodnje na Lepo Komno. Kočo je zgradila bohinjska podružnica Slovenskega planinskega društva na temeljih nekdanje avstrijske vojaške bolnišnice, v kateri so zdravili ranjene vojake v bojih na Krnu v prvi svetovni vojni. Kočo so odprli 7. avgusta 1932. Na griču zraven koče je iz naravnih kamnitih blokov zgrajena piramida v spomin na umrle vojake, ki so tu pokopani. Po osvoboditvi je kočo prevzelo PD Bohinj-Srednja vas, ki jo je obnovilo in odprlo v začetku marca 1947. Leta 1951 so napeljali elektriko, leta 1959 pa so kočo obnovili in povečali njene zmogljivosti. Pozneje so jo večkrat prenavljali in postopoma nameščali boljšo opremo, leta 1981 so jo temeljito obnovili. Tudi v letih 1991 in 1992 so jo spet prenovili in izboljšali notranjo opremo. Zadnja posodobitev je bila narejena lani z gradnjo čistilne naprave za odpadne vode, naložba je bila sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Dostopov do koče je več. Lahko jo uberete iz Lepene mimo Doma pri Krnskih jezerih čez Bogatinsko sedlo, iz gorenjske smeri pa je od Koče pri Savici mimo Doma na Komni po markaciji nezahtevne hoje za slabe tri ure. Če ste bolje kondicijsko pripravljeni in vas ni strah strmine, nekaj jeklenic in skob, se lahko odločite za pot čez Komarčo, mimo Črnega jezera. V vsakem primeru pa boste v Koči pod Bogatinom nagrajeni z gostoljubnim sprejemom oskrbnice Anice Sidar in okusno hrano, ki jo letos pripravlja kuharica Anica Kričej, doma iz Velenja.
»Zadnjih sedemnajst let štiri mesece na leto preživim v Koči pod Bogatinom. Prvih sedem let sem bila pomočnica, zadnjih deset sem oskrbnica. Moj drugi dom je tule,« je povedala Anica Sidar. Oskrbnica Anica je najprej delala v Koči na Kopah, eno sezono tudi na Komni, potem pa so potrebovali pomoč tudi v Koči pod Bogatinom. Ker ji selitve niso preveč po godu, je bila odločna, da bo tukaj tudi ostala. Oskrbnica Anica je upokojenka, nekdanja trgovka z danes že pregovorno nizko pokojnino. Letos sta s soimenjakinjo, kuharico Anico prišli pod Bogatin 8. junija in bosta ostali nekje do začetka oktobra. »Ekonomska kriza se pozna tudi pri nočitvah. Ne prespi jih več toliko kot včasih, čeprav so od koče prijetni planinski izleti v okolico, na primer na Bogatin čez Vratca, na Mahavšček čez Vratca ali čez planino Govnjač, na Lanževico ali pa do koče pri Triglavskih jezerih.« Nočitev na skupnih ležiščih stane vključno s turistično takso in ekološkim prispevkom 20,50 evra. Če imate člansko kratico Planinske zveze Slovenije, plačate sicer petdeset odstotkov manj, ampak, kot je povedala oskrbnica Anica, pogosto sliši prav od planincev, da se jim letne članarine ne splača plačati, ker prespijo v planinskih kočah morda samo enkrat na leto.
V Koči pod Bogatinom je 52 ležišč, od tega 13 skupnih. Postregli vam bodo z juho, joto, ričetom, klobaso, ajdovimi žganci, špageti s polivko, golažem, jabolčnim zavitkom, štruklji, palačinkami. »Za september imamo napovedane šole v naravi, še posebej za otroke je ravnina ob koči primeren prostor za igro,« je še dejala oskrbnica Anica in se že posvetila desetim pohodnikom, ki so bili napovedani za nočitev.
Suzana Kovačič