Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 21.10.1991

  21.10.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 21. oktober 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1571

Delo, Šport: ... Po vrsti zbirk planinskih črtic Romanje v Julijce

Založba Obzorja iz Maribora je izdala knjigo slovenskega Tržačana dr. Rafka Dolharja - V gorski svet iz Kanalske doline
LJUBLJANA - Če le utegne, se dr. Rafko Dolhar odpravi v naravo, vsaj v mestno okolico, na Tržaški Kras ali še naprej na Slavnik, Vremščico. Posebno pa so mu prirasli k srcu Julijci. In kadar se sprehaja ali pleza po skalovju, vestno opazuje in fotografira. Doma pa oblikuje svoje vtise v besedi.
Rafko Dolhar se je rodil (1933) v Trbižu, šolal v Trstu in medicino dokončal v Padovi. Odtlej živi v Trstu. Predava na Univerzi in je vsestransko akti­ven tudi kot javni delavec; v de­želnem in pokrajinskem merilu opravlja vrsto odgovornih funk­cij. Ob tem pa je izdal tudi že nekaj poljudnih del in zbirke črtic: Pot v planine (1965), Pot iz planin (1974), Moji kraški spre­hodi 1980), Prgišče Krasa (1983, 1987) in Vabilo v Julijce (1984). Vse so bogato ilustrirane z nje­govimi posnetki, črno-belimi in barvnimi.
V svoji najnovejši knjigi nas avtor, kot lahko sklepamo že po naslovu, popelje v Julijske Alpe. Toda ne takoj v visoke gore, najprej na njemu najbližnji Kras, na vzpetine, s katerih so širni razgledi na vse strani. Po­tem pa na Kanin, Jerebico in mogočni Mangart; pri Belopeških jezerih počijemo in se razgleduje­mo s Ponc. Spoznamo »Vertika­lo«, vezno pot, ki so jo markirali člani SPD Trst od Tromeje in sti­čišča treh narodov do Brd. In še marsikaj, črtic je kar 39.
V Dolharjevih črticah ne gre zgolj za opisovanje prehojene poti ali podob pokrajine, bolj v ospredju je njegovo doživlja­nje lete. Zaznavamo vezi, ki ga priklepajo nanjo. Povsod in ob vsaki priložnosti si prizadeva ohraniti sleherno, tudi najmanj­šo sled slovenstva, ki jo odkrije. O tisočletni navzočnosti našega rodu npr. pričajo krajevna ime­na: pisec jih išče in uporablja ter obuja zgodovinske reminiscence.
Dolharjeve črtice so dragoceno pričevanje o življenju naših roja­kov onstran meje. Avtor si neutrudno prizadeva zagotoviti pri­hodnost vsemu, kar je ostalo slo­venskega. Tudi v javnih nastopih in s političnim delovanjem. »V svojem govoru sem najprej po­udaril misel«, je zapisal v eni svojih prvih črtic, »v katero glo­boko verjamem, drugače bi se zanjo ne razdajal, da ima namreč slovenska samostojna politična organizacija svoje posebne ob­veznosti in odgovornosti ne sa­mo do svojih volivcev, temveč sploh do vseh Slovencev v za­mejstvu, in to ne glede na njiho­vo svetovnonazorsko prepriča­nje. Vsaj na moji lestvici vrednot je narodnost, ki je v meni priro­jena, daleč pred svetovnim na­zorom ...«
»Razgled na prostrano kraško planoto, strmo sivo pleče Nanosa in položne zelene livade Vremščice na severu in zasekani dvoglavi vrh Slavnika na vzhodu utrjuje v nas prepričanje, da smo s tem ozemljem trdno povezani, saj v naravi ni na njem opaziti nikakršne razmejitve.«
V gore ga je v otroških letih povedel oče in ostal jim je zvest v vseh letnih časih. Zna jih nadvse mikavno predstaviti in mimo­grede tudi nasvetovati, kam je še treba iti, kdaj in kaj je tam najti, česa se je potrebno paziti ipd. Kot že rečeno, pa njegovi opisi niso stereotipni, marsikaterega bi prej lahko označili kot razmi­šljanja o ljudeh in okolju ter obujanje spominov. Seveda tudi na očeta, ki mu je bil veliki vzor­nik. »Zapri usta in dihaj skozi nos, me je oče vedno opominjal, ko sem bil še majhen, da te ne bo mučila žeja.«
Čeprav je zavzet ljubitelj ne­pokvarjene narave, na svojih po­hodih pa prej samotar kot ne, ni nestrpen do tehnizacije, do žič­nic ipd.: »Nekateri zagrizeni na­ravovarstvenih mislijo, da take naprave skrunijo visokogorsko okolje, drugi trdijo, da so tehten prispevek k razvoju turizma in spoznavanju gorskega sveta ... Oboji imajo po svoje prav. Mi­slim, da le zdrava pamet lahko prinese ustrezne rešitve.«
Knjiga je v nakladi 1500 izvo­dov izšla pri mariborski Založbi Obzorje v zbirki »Domače in tuje gore« s št. 35. Uredil jo je Franc Vogelnik, opremil pa Branislav Fajon.

FRANCI SAVENC

Ni vsakdo alpinist
Prijedorsko akcijo »Nepal'91« so po vsemu sodeč zastavili zelo na široko, poročali so tudi, da se jo bodo ob alpinistih BiH udeležili še predstavni­ki Hrvaške in Slovenije, ni bilo iz nje nič. Kot poroča Oslobodjenje, bi mo­rali na pot v nedeljo 6. oktobra in sicer peterica iz Prijedorja ter dva iz Saraje­va. Toda - čeprav je bilo večino sred­stev zbranih ... - niso mogli odpoto­vati, ker so jih menda večino mobilizi­rali. Iz Prijedora so javili, da akcijo odlagajo »na boljše čase«, sarajevska člana Dragan Ilič in Dagan Balaban pa sta jo le »prestavila« na prihodnje le­to: ob 100-letnici organiziranega pla­ninstva v BiH naj bi se poskušali povzpeti na enega od osemtisočakov, na Anapurno, Čo Oju ali Daulagiri.
Kakor kaže, je to izbilo sodu dno. S protestnim pismom se je oglasila komisija za alpinizem PZ BiH, ki so ga spodpisali načelnik Edin Durmo, Vlado Mičič in Muhamed Gafič. Upra­vičeno negirajo naziv - Prva BiH alpinistička himalajska ekspedicija, s kate­rim so se predstavljali. »Nihče od čla­nov (mišljeno je jedro iz Prijedora) odprave ni nikoli opravil niti začetniškega alpinističnega tečaja, niti preple­zal kako smer v naših gorah... Do nedavno jim je bil cilj eden lažjih vr­hov s treking seznama, pa še njegovo višino so povečali, naši alpinisti pa so že bili v Himalaji ... Uspešen trening naj bi jim bil vzpon na Grossglockner ... Iz moralnih, kulturnih in športnih razlogov protestiramo,« je rečeno v protestnem pismu.

FRANCI SAVENC

Poljski načrti
Tudi na Poljskem je čutiti nove raz­mere. Odprav je manj, pa tudi njih moštva niso več tako močna. Letos jeseni bo npr. Aleksander Lwow z mednarodno odpravo poskusil po­noviti našo smer po zahodnem grebe­nu Everesta. Toda ekipa je preveč heterogena in nekateri že napovedujejo, da se bo najbrže moral preusmeriti na normalno smer. Wanda Rutkiewicz še naprej objavlja svoj optimistični na­črt: biti prva ženska na vseh osemtisočakih in to že prihodnje leto. Z itali­jansko odpravo, ki jo vodi Renato Moro je odšla pod
Čo Oju, na katerega naj bi se povzpela po Tichyjevi smeri: bil naj bi to njen sedmi osemtisočak. Takoj nato pa naj bi nadaljevala na Anapurno, Daulagiri in Manaslu. Na zadnja dva vrhova naj bi poskušala z ekipo, v kateri bo še Piotr Malinowski, vodja tatranske GRS, Arek Basienica in Wojciech Jedlinski. Krzvsztof Wielicki, ki je član mednarodne od­prave, pa ima v načrtu solo vzpon po Britanski smeri prek južne stene Anapurne.
Iz Himalaje pa poročajo tudi o ne­sreči poljske odprave, ki jo vodi Michal Kochanczvk. 5. septembra se je smrtno ponesrečila Anna Bruzdowicz -Dudek iz Gdanska.

FRANCI SAVENC

Vabilo na sejo PŠP
Podkomisija za športno plezanje vabi vse športne plezalce, da s predlo­gi aktivno sodelujejo na prvi seji pod­komisije v novi sestavi. Na seji bodo dokončno oblikovali pravilnik PSP, govora bo o kategorizaciji, izobraže­vanju, pionirskih in članskih tekmova­njih, skratka o novih temeljih razvoja športnega plezanja pri nas. Sestanek bo v četrtek, 24. t. m., ob 18. uri v prostorih PZS, Dvoržakova 9, Ljub­ljana.

N. R.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nekaj ponovitev
Gregor Kresal je 25. septembra z Boštjanom Ložarjem opravil (verjet­no prvo?) prosto ponovitev Broadwaya v Koglu. Prvi raztezaj je ocenil VII/VII-, drugega (z rdečo piko) pa VIII. Pred tem je z Alešem Prosenom (AO Črnuče, vsi ostali AO Ljubljana-Matica) na pogled ponovil smer Ši­menca in Škarje (VII+/VII-) ter Tri­angel, (VII-/VI + ) v Dolgem hrbtu. Kresal je nadalje z Rokom Žakljem preplezal smer Metoda Grošlja (VII) v Planji in Smer norčkov (VII-, A2) v Šitah, z Borutom Nagličem pa na pogled Drašler-Kunaver (VI1+/V1I-) v Sfingi, z rdečo piko pa Steber Šit (VIII-).

V soboto tekma v Ajdovščini
Letošnje četrto tekmovanje za slo­venski pokal v športnem plezanju bo v soboto, 26. t. m., na umetni plezalni steni v Ajdovščini. Dopoldanske kvalifikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa bo na sporedu popoldne. Naj spomnimo alpinistične odseke, da je potrebno prijave poslati do 23. t. m. na naslov: Marjan Slejko, Lokavec 130a, 65270 Ajdovščina. Prijavnina znaša 200 SLT in jo je potrebno plača­ti na ž. r. PD Ajdovščina št. 52010-678-64558. T. Č.

Steber v V. Draškem vrhu
Filip Bence (AO Tržič) je 11. t. m. v severni steni Velikega Draškega vr­ha splezal novo smer, ki poteka med Neznano in Verovškovo. Imenoval jo je Steber, visoka je 600 metrov, ocena težav pa je V.
Plezal je tudi v severni steni Vrtače, kjer je 6. t. m.,ponovil Mihov steber (V, 600 m).

Novo v Libojah
V najbolje opremljenem plezalnem centru pri nas - Kotečniku pri Libo­jah je še vedno veliko možnosti za nadelavo novih smeri. Vili Guček je v zadnjem času opremil in preplezal štiri, najtežja med njimi ima oceno IX+/X- in se imenuje Guernica, ostale tri: Pipa miru, Zmajčkov butik in Zacoprani buhtelj pa so ocenjene z VIII.

Prva na osemtisočak?
Pred realizacijo je odprava na Čo Oju (8201 m), ki jo je pripra­vil alpinistični klub iz Zelenogorska v SZ. Iz več vzrokov so 6 mest (od skupno 20, kolikor naj bo odprava štela) namenili tudi bolgarskim alpinistom. In tako se je med kandidati znašla tudi Jordanka Dimitrova, znana po tem, da se je povzpela že na vse sov­jetske sedemtisočake. Toda - za udeležbo je potrebno prispevati po 2000 USD na osebo in si oskr­beti še prevoz do Katmanduja. Pod geslom »prva Bolgarka na osemtisočak« so prijatelji začeli podporno akcijo. Na straneh ča­sopisa EHO pozivajo podjetja, da prevzamejo sponzorstvo; enostavno - javijo naj se na telefon »ta in ta«, pa se bodo domenili.

V vzhodnem Karakorumu
Letos se je v indijskem (vzhodnem) Karakorumu s številnimi vzponi izka­zala indijsko-britanska odprava, ki so jo organizirale prominentne organiza­cije: Mount Everest Foundation, British Mountaineering Council in Indian Mountaineering Foundation. Na alpski način so se povzpeli na deviški Čong Kumdan I (7076 m), na šest pravtako še nepreplezanih šesttisočakov in dvoje neobiskanih sedel v višini 6000-6500 m. Ob tem pa so opravili še dve prvi ponovitvi na šesttisočaka ter eno na pettisočaka. Skupno 50 vzponov po 15 različnih smereh.

Belgijci so odnehali
Belgijska odprava, ki je pod vod­stvom Alaina Huberta želela ponoviti Japonsko smer (s Hornbeinovim ozebnikom) na Everest, je morala od­nehati. Zaradi slabega vremena niso postavili niti T2, dosegli so le višino 7200 m. 8. septembra je vodja ukazal umik.

Jubilejno srečanje

V Domu pod Storžičem se je na desetem srečanju alpinistov veteranov zbralo 42 tistih, ki so se v prvih povoj­nih letih, tja do zgodnjih 60-ih let srečevali na vzgojnih akcijah naših pr­vih povojnih alpinističnih generacij.
Pobudo za ta srečanja je dal 1981 pokojni Tone Bučer, dolga leta načel­nik komisije za alpinizem PZS, ki je srečanja tja do 1986 tudi organiziral ter vodil. Bila so v Logarski dolini in v Vratih, ko je vodenje prevzel častni predsednik PZS Vlasto Kopač, potem pa na Vršiču in letos prvič v tržiškem koncu. Ni se mnogo spremenilo: pre­davanje, pa nekaj družabnosti s klepetom tja do poznih ur, naslednji dan pa skupinski posnetek in še »skok« do katerega od bližnjih ciljev.
Letos so jim v petek zvečer zapeli nekaj gorniških pesmi bratje Zupan. Posebej so počastili prisotne, ki so do­segli visok življenjski jubilej: Janez Brojan je praznoval 85-letnico, Jaka Čop, ki jim je pokazal svojo izbrano zbirko diapozitivov, je ta petek slavil 80-letnico, Daro Dolar in Slavko Koblar pa sta dosegla 70 let.
V soboto so se nekateri povzpeli na Storžič, vsi pa so si ogledali spominsko skalo, na kateri je tržiško PD uredilo spominske plošče žrtvam plazu v letu 1937 in drugim žrtvam Storžiča ter domačim alpinistom, ne glede na to, kje so se ponesrečili.

Nove takse v Nepalu
S pomladansko sezono 1992 bo Ne­pal za himalajske vrhove uvedel nove takse, skoraj trikrat višje od doseda­njih. Druga novost je v tem, da te takse veljajo za največ devetčlansko odpravo, medtem ko bo za vsakega dodatnega člana treba doplačati še 10-15% od osnovne takse. S tem bo­do Nepalci število ekspedicij zmanj­šali za polovico, razbremenili admini­stracijo, celo dobili pohvale za zaščito narave, zaslužili pa prav toliko. Dej­stvo pa je, da bo ta selekcija predvsem finančna, ker bodo vsakemu himalajcu stroški narasli za 40 — 50%, solistom in posameznim navezam celo do 100%. Pričakovati je, da komisija za odpravo UIAA, katere član je tudi Tomo Česen, ne bo ostala le pri dekla­rativnih protestih ali celo samo izrazih obžalovanja. Vsekakor bo povečanje taks zelo prizadelo naš alpinizem, ki je finančno že tako povsem na tleh. Novica nič ne govori o tako imenova­nih treking vrhovih. Prav lahko, da so vključeni v spodnjih dveh razredih ta­bele . Če se bo Nepalcem posrečilo uve­ljaviti namero, jim bodo z veseljem sledili še Pakistanci, Kitajci in Indijci.

Himalajski vrh (in višina)
osnovna taksa do 9 članov USD
Taksa na dodatnega člana USD

Everest 8848 m
10.000
1.200
Drugi osemtisočaki
8.000
800
Vrhovi 7501-8000 m
3.000
400
Vrhovi 7001-7500 m
2.000
300
Vrhovi 6501-7000 m
1.500
200
Vrhovi pod 6501 m
1.000
100
 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE
eXTReMe Tracker