Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 07.10.1991

  07.10.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 7. oktober 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1343

Delo, Šport: ... Kanč '91 in Iwa To Yuki

Prve tuje revije že prinašajo (vsaj krajše) novice o uspehu naše spomladanske himalajske odprave »Kanč '91«. Po odmevni (in sorazmerno ob­sežni) prezentaciji vseh dosežkov v zadnji številki angleške revije Mountain, je zanimiva tudi japonska, ki je navadno med najekspeditivnejšimi.
Čeprav so, upajmo, pravočasno do­bili vso potrebno dokumentacijo, je za sedaj ilustriran le prvenstveni vzpon Prezlja in Štremflja na južni vrh Kangčendzenge, zapis pa žal nima angle­škega povzetka. Poudarek so dali »svojim«, 14-članski odpravi Japon­ske himalajske zveze in indijske ob­mejne policije, ki se je na Kangčendzengo povzpela iz Sikima.
Zanimiva kot vedno pa je njihova preglednica odprav. Letošnjo spo­mlad je bilo v Nepalu (le) 38 odprav s 162 udeleženci. Skušale so se z 22 različnimi gorami, od Everesta in Ama Dablama, ki sta pritegnila po 7 odprav, do šesttisočakov, kot je npr. Kandžervalva 2 (6612 m). Uresniče­nih pristopov na vrhove je bilo 18 s 46 udeleženci in vsega le štirimi Šerpami (na Apiju in
Čo Oju). Najmnožičnejši dosežek je imela kazahstanska odpra­va (ZSSR) pod vodstvom znanega Kazbek Valijeva; kar 10 jih je bilo na vrhu Daulagirija prek Z stene.
Kateri dosežki so najbolje ocenjeni (na tujem, za domače loge vemo) pa iz dosedanjih poročil žal še ni razbrati. Vendarle je »Slovenska '91 po JZ grebenu Južne Kangčendzenge po dose­danjih sporočilih v najožjem izboru za sam vrh.

FRANCI SAVENC

Alpinistov je pri nas več kot so domnevali pri PZS
Podroben pregled aktivnosti po alpinističnih odsekih - Zajetih je 40 kolektivov ali komaj 80 odstotkov - Nekaj tabel praznih
LJUBLJANA — Čeprav smo že krepko v drugi polovici leta, je pregled nekaterih aktivnosti naših alpinističnih kolektivov za leto 1990, ki ga je pripravila KA PZS, vseeno vreden vse pozornosti. Že nekaj časa takih materialov namreč ni bilo in o marsičem se je govorilo kar tako, »na pamet«, oziroma vsaj brez uradnih in številč­nih podkrepljenih dejstev.
Članov AO in AS je sicer manj, kot jih je bilo nekoč (in to celo v manjšem številu kolektivov), pa vendarle več, kot so v komisiji za alpinizem PZS pričakovali. Pri KA PZS je registrira­nih 43 alpinističnih odsekov, šest sek­cij in en plezalni klub, v njih pa 1020 članov, od tega je 140 tudi inštruktor­jev in GV.
Podatki, ki so sicer lično in tudi pregledno (vsak kolektiv posebna ta­bela) publicirani, pa dobijo pravi po­men šele, ko jih podrobneje pregleda­mo. Najprej preseneti dejstvo, da je zajetih le 40 kolektivov ali komaj 80%. Pa še od teh, kot da bi se neka­teri ukvarjali s čem drugim in ne z de­javnostmi, ki jih predvideva alpinistič­ni pravilnik. Le 21 jih je (po pregled­nicah) imelo v preteklem letu alpini­stično ali plezalno šolo. In kar deset (20%) jih je, kakor kaže, ob tem še povsem brez alpinističnih inštruk­torjev.
Ko ugotovimo, da je nekaj tabel skoraj in celo povsem praznih, se samo za sebe zastavi vprašanje o smisel­nosti tovrstnih pregledov in (vsaj ta­kih) poročil sploh. Čeprav je diferen­ciacija na alpiniste in plezalce že nekaj časa povsem realna, iz poročil tega še ni razbrati. Med vzponi v velikih stenah in stenicah plezališč tudi ni razlik, ni razločevanja med klasičnimi turni­mi smuki in ekstremnimi ... Predv­sem pa - v vodstva večine alpinistič­nih kolektivov nimajo pravih pregle­dov, zato napišejo kvečjemu nekaj po­sameznih številk, ki so prav zato še dodatno vprašljive; alpinisti izgleda ne ljubijo »birokracije«.
Nekatere ugotovitve pa so vseeno še vredne omembe. Med vzgojnimi kadri je le 16 gorskih vodnikov (v 10 AO/S) in 4 pripravniki za njih; kje so vsi drugi? In od 40 AO/S, kolikor jih je vključenih v pregled, jih ima le 24 člane GS in v osmih imajo inštruktorje GRS. Nekaj načelnikov je kakor ka­že, poslalo povsem prazne obrazce, le s svojim naslovom: AO Litija, AO Mengeš, AO Vipava in AO Žiri. V Akademskem AO, AO Celje, So­škem AO, ŠPK Škofja Loka in še katerem pa nimajo pregleda nad ak­tivnostjo svojih članov. (Ali pa se jim jo ne zdi vredno vpisati!?)
Sicer pa je načelnik KA PZS Brane Žorž lepo zapisal: Z objavo teh podat­kov sem želel vzpodbuditi tiste, ki imajo na skrbi registracijo, da še en­krat preverijo ali so storili vse, kar so po pravilniku dolžni. Če tega niso sto­rili, pa naj člani odseka kritično oceni­jo njihovo delo. Vsak načelnik se mo­ra seznaniti z vsebino alpinističnega pravilnika, ko sprejme to funkcijo. Si­cer pa so vsem AO in AS pred regi­stracijo poslali te pravilnike!
Načelnik KA PZS je v spremnem dopisu med drugim zapisal, da je iz poročil razvidno, da se zanimanje za alpinizem ponovno veča... in: »Vse­kakor je pomagal razvoj športnega plezanja in prepričan sem, da je po­memben dejavnik povečanja član­stva.«
Dejstvo je, da je naš alpinizem že nekaj let v svetovnem vrhu, še pose­bej z dosežki v Himalaji in Andih. Toda to je predvsem zasluga izjemnih posameznikov in teh ni prav veliko. Sicer je res, da nas je tudi Slovencev »komaj le za predmestje velemesta«, pa se lahko upravičeno ponašamo s takimi dosežki, kot so npr. južna stena Lotseja, Bagirati in Slovenska '91 v masivu Kangčendzenge, če jih zajamem le prgišče, pa še to le izmed himalajskih. Toda če pomislim na pri­hodnost, me je pa po malem že kar strah. Zaradi take (ne)organiziranosti namreč in nemoči, da bi izpeljali tudi zastavljene organizacijske, vzgojne in podobne načrte. Brez solidne »stre­he« nad slovenskim alpinizmom na­mreč prav dolgo ne bo več šlo!
Kje so AO Črna, AO Gorje, AO Gozd Martuljek, AO Logatec, AO Postojna, AO Prevalje, AS Sežana, AO Slovenj Gradec, AS Trebnje in AS Železniki (če naštejem le tiste, ki se nahajajo na zadnjih seznamih KA PZS)? So prenehali z organiziranim delovanjem, so uradno sporočili sklep o svoji razpustitvi..? Določena evi­denca je namreč prav gotovo potreb­na in to v vsaki aktivnosti!

FRANCI SAVENC

Boljše zveze za planince
Na srečanju v Celovški koči na Koroškem posvet o brezžičnih zvezah za potrebe planincev - V obeh GRS dokaj pestra oprema
LJUBLJANA — Zvez, predvsem brezžičnih, je za potrebe planincev vse več, zato so vse pogostejše tudi izmenjave podatkov in posveti na nacionalni in mednarodni ravni. Eno takih srečanj je bilo pred dnevi v Celovški koči na Koroškem. Vodila sta ga načelnik GRS avstrijske Koroške Reinhold Doerflinger in načelnik Odseka za zveze sloven­ske GRS Janez Kavar. Njegovo izčrpno in dokumentirano poročilo je bilo deležno pohvale in začudenja gostitelja, a tudi naša delegacija je imela kaj videti in slišati.
Zanimivo pa vendar povsem realno je, da zveze naše GRS delajo na policijskem, avstrijske pa na žandarmerijskem kanalu; obema je tudi skupno, da za vse svoje zveze premoreta en sam kanal, kar bi lahko bilo usodno, če bi hkrati teklo dvoje ali več akcij, saj bi bilo sporazumevanje otežkočeno ali celo nemogoče. Naša GRS si zaradi tega in zaradi zlorab za opera­tivne potrebe koč poskuša zagotoviti dodaten kanal, medtem ko ga koroški reševalci že imajo. Namenjen je pr­venstveno planinskemu gospodarstvu naročanje hrane ipd). Dežurno služ­bo opravljajo pri nas nekateri oddelki in postaje policije in uprave za notranje zadeve, na koroškem pa žandarmerijske postaje in center za alarmiranje in obveščanje v Celovcu.
Dodatno imajo Korošci na voljo še kanal Rdečega križa. Slednji ima stalni službi v Celovcu in Lienzu, ponekod je možna povezava s Salzburgom in z GRS Južne Tirolske.
Oprema je v obeh GRS razmeroma pestra. Pri nas so jedro stalnih postaj
kočah in dolini radijske postaje IRET, na Koroškem pa izdelki firme ELN. Kjer je na voljo stalna električ­na energija, so tudi gorske postaje stalno vključene, sicer obratujejo po dogovoru. Glavnino prenosnih (že precej zastarelih) postaj predstavljajo pri nas postaje STORNO, ki jih sedaj polagoma zamenjujemo s postajami tipa MOTOROLA, deloma pa tudi ICOM in YAESSU. Korošci imajo v kočah predvsem izdelke ELIN, za delo na terenu pa postaje firme Bosch, Motorola in Autophon.
V obeh organizacijah se občasno ali stalno zatekajo tudi k uporabi radij­skih žepnih postaj v zasebni lasti. Pri nas je to povezano z radioamatersko licenco, uporabnik mora biti gorski reševalec, postaja pa na seznamu ob­močne postaje GRS; na Koroškem so s tem še težave zaradi PTT.
Ob vsakem srečanju razpravljamo tudi o planinskem radijskem omrežju za klic v sili (PROKS), ki naj bi bil na voljo slehernemu državljanu. Medna­rodna komisija za reševanje v gorah je doslej že izdelala študijo možnih teh­ničnih rešitev in strokovno navodilo z natančno opisanimi lastnostmi, ki naj bi jih imele prenosne in stalne postaje PROKS. Onemogočena bo zloraba postaj za zasebne razgovore, možna pa ugotovitev nahajališča ponesrečen­ca s kontrolnih točk, daljinska vključi­tev postaje in ugotovitev nahajališča nezavestnega ponesrečenca in še kaj.
Naša GRS je že vključena v sistem enosmernega klica (paging sistem), medtem ko imajo na Koroškem s tem še težave zaradi visokih letnih da­jatev.
Koroška GRS ima za klic na pomoč prek javnega telefonskega omrežja posebno številko - 140, ki je vezana tudi na center za alarmiranje in obveščanje v Celovcu. Pri nas gre prek poli­cijskih oddelkov in postaj - 92.
Srečanje smo zaključili z ogledom radijskih in napajalnih naprav vključ­no s sončnimi celicami v Celovški koči ter sodobno urejenega centra za alarmiranje in obveščanje v Celovcu.

PAVLE ŠEGULA

Izpiti za alpiniste
V letošnjem letu organizira podko­misija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS prvič izpite za sprejem med alpiniste na republiški ravni. Odseki lahko svoje člane prijavijo v skladu s pravili, ki so jih določili na KA. Izpit bo v soboto, 16. novembra ob 8. uri. Kraji, kjer bodo izpiti, bodo določeni glede na število prijavljenih kandida­tov iz posameznih odsekov. Popravni izpiti iz teorije bodo 26. novembra v prostorih PZS medtem ko poprav­nih izpitov iz praktičnega dela ni. Na­slednji rok za izpite bo maj 1992. Na izpitih morata sodelovati najmanj dva člana centralne izpitne komisije (kot izpraševalca). Ostale informacije v zvezi s tem dobijo odseki na KA.

T. Č.

ALPINISTIČNE NOVICE

Na novo sestavljena PŠP
Po odhodu načelnika podkomisije za športno plezanje je bila koordina­tor dela komisija za alpinizem. Zaradi razvoja tekmovalnega športnega ple­zanja tako doma kot v svetu, proble­ma urejevanja plezališč, vzgoje mla­dih športnih plezalcev itd. je bila KA zelo zainteresirana, da se podkomisija za športno plezanje v čimkrajšem času ponovno formira. Na sestanku konec avgusta so poleg sprememb na osnu­tek pravilnika o vzgoji in izobraževa­nju (ki ga je pripravil Bojan Leskošek) potrdili tudi novo sestavo ome­njene podkomisije, ki jo sestavljajo: Nuša Romih (načelnica), Bojan Leskošek (selektor slovenske članske repre­zentance), Metka Lukančič (kategori­zacija in registracija), Vili Guček (članska tekmovanja), Srečo Rehberger (pionirska tekmovanja), Blaž Je­reb (izobraževanje), Egon Batič (sod­niki), Igor Jamnikar (urejevanje plezališč), Tomo Česen (predstavnik or­ganizatorjev) in Tadej Slabe (predstavnik plezalcev).

T. Č.

Konec tedna seminar za Al
Podkomisija za vzgojo pri KA PZS organizira izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki bo od 11. do 13. t. m. v Kamniški Bistrici. Zaželeno je, da se seminarja udeležijo tudi novi kandidati za Al. Ker pa bo po novem za registracijo Al potrebna udeležba na enem seminarju v treh letih, priporočajo udeležbo tudi ti­stim, ki že dolgo niso bili na podobni akciji. Zbor udeležencev bo 11. t. m. ob 17.30 v domu v Kamniški Bistrici, ob 18. uri se bo seminar že začel, nadaljeval v soboto, nedelja pa bo rezervirana za plezalne ture.

T. Č.

Četrta tekma v Ajdovščini
Po Ljubljani, Domžalah in Kra­nju bo v soboto, 26. t. m., v Aj­dovščini letošnje četrto tekmova­nje v športnem plezanju, ki bo štelo za slovenski pokal. Prijave (ki morajo biti v skladu s pravilni­kom, ki ga je izdala podkomisija za športno plezanje) je potrebno poslati do 23. t. m. na naslov: Marjan Slejko, Lokavec 130a, 65270 Ajdovščina. Kvalifikacije bodo dopoldan ob 10. uri, popol­danski finale pa se bo pričel ob 14. uri.

T.Č.

Alpinistične šole
Jesen je običajno obdobje ko števil­ni alpinistični odseki po Sloveniji prič­nejo s svojo vsakoletno alpinistično šolo. AO Domžale obvešča, da je vpis za nove tečajnike možen 10. in 17. t. m. v prostorih PD Domžale na Kopa­liški 4.
AO Mengeš je svojo šolo pričel 2. t. m. v društvenih prostorih na Kolod­vorski 2. Zadnja možnost za prijavo je še 9. t. m.
AO Šmarna gora začne s šolo v če­trtek, 10. t. m. Zborno mesto je ob 16. uri pod Turncem ali v prostorih odseka (Vikrče 35, nasproti gostilne Kovač).
Prav tako 10. t. m. pa začnejo z vsa­koletno šolo tudi v AO Matica. Prvi sestanek bo ob 18.30 v prostorih dru­štva na Trdinovi 8 v Ljubljani.

T. Č.

Člani AO Ravne po Italiji
Najprej so se ustavili v Treh Cinah, kjer sta med drugim Dani Vezonik in Zala Žaže ponovila Cassinovo smer (VII-) v Piccolisimi. Po Arcu pa so na koncu obiskali še Val di Mello, znani center granitnih sten v Italiji. Vlado Rotovnik in Dušan Polenik sta pono­vila smer Gli oracoli di ulise z varianto II retorno del gigiat (VII, A3), ter smer Via luna nascente (VII). Slednjo sta plezala tudi Vezonik in Zala Žaže.

T. Č.

Predavanje 9X8000 m v CD
Pretekli teden smo napačno zapisali datum predavanja Vikija Grošlja »9x8000 m«. Predavanje bo imel v sredo 9. oktobra ob 19. uri v Can­karjevem domu (in ne 8. 10. ob 18. uri). Vse drugo pa drži: z izbranimi diapozitivi (projekcija z dvema pro­jektorjema, glasbena spremljava) nas bo popeljal na devet osemtisočakov, na kolikor se jih je doslej že povzpel. In vsakdo dobi ob nakupu vstopnice tudi posebno barvno razglednico veli­kega formata. Na njej je - ob portre­tu Vikija Grošlja - domiselno vkomponiranih vseh devet gora o katerih nam bo pripovedoval. Izkupiček od prodanih vstopnic je avtor predavanja namenil žrtvam agresije na Hrvaško.

Zarja v Travniku
Urban Golob in Boštjan Ložar, oba sta člana AO Ljubljana-Matica, sta 12. septembra ponovila Zarjo v Trav­niku, kar je po razpoložljivih podatkih šele 3. ali 4. ponovitev. Pred tem sta preplezala Triangel v Dolgem hrbtu, v četrtek 20. septembra pa sta Golob (na pogled) in Miha Praprotnik opra­vila še prosto ponovitev dveh smeri v Vežici: Perčičevega stebra in Pasje.

Koledar »Srečno v gorah«
Že nekaj časa je naprodaj na Pla­ninski zvezi Slovenije koledar 1992. Ob lepih posnetkih naših gora je tudi pravi priročnik, saj na hrbtni strani v slovenskem in angleškem jeziku opi­suje naše glavne gorske skupine, na­vaja seznam vseh naših dvatisočakov in spisek zaščitenih rastlin. Zato je še posebej primeren kot darilo znancem in poslovnim prijateljem v tujini, saj predstavlja najbolj atraktivne gorske predele Slovenije. Format koledarja je 34 x 47 cm s 5 cm daljšo steno za dotisk firme. Cena do 15. 10. 1991 je 140,00 din za izvod, dotisk firme je 12,00 din za izvod.

»Slovenija 8000«
Že z naslovom pove, da gre za naj­višje vrhove, kjer so naši alpinisti do­segli največje uspehe. Ob lepih pos­netkih gora je s portreti predstavljeno tudi 12 alpinistov: Tomo Česen, Janez Jeglič, Silvo Karo, Slavko Svetičič, Marko Prezelj, Marija in Andrej Štremfelj, Marija Frantar, Jože Rozman, Iztok Tomazin, Viki Grošelj in Pavle Kozjek. Besedilo na hrbtni strani je tudi tu slovensko in angleško. Izvedba koledarja je vrhunska tako po fotografijah kot v oblikovanju in tisku na najboljšem papirju. Ta teden bodo na Planinski zvezi že prvi izvodi. Format koledarja je 47 x 35 cm z 8cm daljšo steno za dotisk firme. Cena do 15. 10. 1991 je 250,00 din za izvod, dotisk firme je 12,00 din za izvod.

T.Š.

Na najvišji ravni
Ob zaključku poletne plezalne sezone AO Kamnik tudi letos organizira nogometno tekmo »na najvišji ravni«. Kot vedno doslej bo na Korošici, predvideni datum je 13. oktober, zbor vseh (obvezne so copate), ki bi se je želeli udeležiti, pa je ob 11.45 pred Kocbekovim domom na Korošici (ki bo že zaprt).
In še dodatna možnost. France Malešič je obljubil, da bo v soboto 12. oktobra vodil po grebenih Zeleniških špic. Vse, ki bi se mu želeli pridružiti vabi naj pridejo na sestanek v društvene prostore PD Kamnik v četrtek 10. oktobra ob 19. uri, da se domenijo glede opreme in vsega potrebnega.
Korošica pa naj bo 13. oktobra tudi cilj vseh, ki bi se želeli vključiti v letošnjo alpinistično šolo (lani s imeli uspešno šolo športnega plezanja) AO Kamnik. Če bo slabo vreme, bo uvodni sestanek v četrtek 17. oktobra ob 17. uri v prostorih PD.

Zahodna stena Anapurne
Včeraj je z dunajskega letališča Slavko Svetičič odpotoval v Nepal, kjer bo sam poskusil preplezati zahodno steno Anapurne. Vse poletje se je pripravljal v Alpah in Andih in z vrsto izjemnih vzponov potrdil svoje vrhunsko pripravljenost. Žal to ni bilo dovolj. Kot pri večini alpinističnih načrtov je bil tudi pri njegovem največji problem denar. KOTG mu je lahko pomagala le tako, da je odpovedala vse druge načrtovane vzpone v Nepalu in Tibetu: Daulagiri, Čo Oju in Menlungtse. Svetičičev vzpon so formalno prijavili Zagrebčani, kot vodja in na svoje stroške pa je z njim odpotoval Darko Berljak. Anapurna eden od zadnjih dveh osemtisočakov, ki ju naši alpinisti še niso preplezali. Uspešen prvenstveni vzpon bi bil gotovo izjemen dogodek, vendar je podvig odvisen tudi od razmer v steni in vremena, ne le od Slavka Svetičiča. Berljak in Svetičič se bosta vrnila prve dni decembra.

T. Š.

Srečanje planinskih organizacij treh dežel
V soboto, 12. t. m. bo v hotelu Park na Bledu že 27. srečanje planinskih organizacij Treh dežel (Julijske krajine - Benečije, Koroške in Slovenije). Delovno srečanje se bo pričele ob 17.uri. Osrednji referat ima naslov Drugačne oblike rekreacije in športa v gorah. Beseda bo tekla o odnosu planincev in planinske organizacije do pojava gorskega kolesarjenja, padalstva, zmajarstva itd.

T.Č.

Oznake: AN, , HIM, PrV
eXTReMe Tracker