Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 23.09.1991

Delo, Šport: ... V nedeljo — dan Triglavskega doma

LJUBLJANA — Triglavski dom na Kredarici letos praznuje 96-letnico in 8-letnico prenove. Sedaj ima zmoglji­vost 310 ležišč in enako število gostin­skih sedežev. V najbolj obiskanih dnevih pa postojanka gosti tudi znat­no večje število planincev.
Dan Triglavskega doma, ki je na­menjen tej naši najvišji in najbolj obi­skani visokogorski postojanki, bodo planinci letos proslavili ob sklenitvi glavne sezone v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri. Obiskovalci Triglava bodo ta dan v Triglavskemu domu posebej pozdravljeni in počaščeni z napitkom. Ta postojanka celoletno sprejema pla­nince in ker je oktober najlepši jesen­ski mesec za obiskovanje gora, PD Ljubljana-Matica planince seznanja, da bodo v Triglavskem domu tudi po glavni sezoni prijazno sprejeti. Tudi priprave za gradnjo nadomestne ka­pelice se bodo jeseni nadaljevale.

Dragoceno oporišče v daljnem Katmanduju
LJUBLJANA - Sergej Prešern, v Katmanduju živeči Slovenec, je eden tistih naših rojakov, ki so vedno pripravljeni pomagati našim alpinistom pri težavnih stikih s tujo deželo, pri dovoljenjih, prevozih, nasvetih pa tudi kot gostitelj in družabnik. Je kot dragocen privez, majhno oporišče našim, ki bi brez takih nesebičnih pomočnikov porabili še več energije, časa in denarja pri organiziranju alpinističnih odprav. Predsedstvo Planinske zveze Slovenije je pred dnevi ob prisotnosti številnih alpinistov izročilo Sergeju Prešernu zlati častni znak. Na sliki: Sergej Prešern (na levi) sprejema zasluženo priznanje iz rok predsednika PZS Andreja Brvarja.


ALPINISTIČNE NOVICE

Ogledalo v Planji
Matjaž Jamnik (AO Šmarna gora) in Benjamim Ravnik (AO Jesenice) sta 6. septembra preplezala Ogledalo v južni steni Planje. Smer sta plezala 6 ur, oba sta jo ponovila prosto na pogled (po razpoložljivih podatkih naj bi bila to 4. P oz. 2. PP), ocenila pa kot predhodniki: VIII/VIII-, 250 m.

Iz AO Domžale
8. septembra sta Dušan in Janez Cerar ponovila Serenado v severni triglavski steni (VII-), že pred tem da­tumom pa sta v Steni plezala tudi Danijel Čemas in Janez Cerar in sicer Spominsko smer Boruta Berganta. 11. septembra pa sta Tomo Virk in Janez Cerar splezala novo smer v Nad Šitom glava. Vstop je levo od smeri Srečka Rihtarja, z luske pa naravnost navzgor. Imenovala sta jo Ognjeni krst (VI, 300 m). Virk je plezal tudi v Steni. Z Iztokom Tomazinom sta ponovila Stopnice v nebo (VI-).

Še dve v Križevniku
Za Franca Kneza je ostenje Križevnika - kot sam pravi - pravi »eldorado«, eden zadnjih območij resničnega preskušanja. Vseh sten(ic) je sicer res pet, morda bi jih našteli lahko celo šest, pa vendarle v njih ima že približno petdeset smeri. In večina je težkih, celo zelo težkih in nekatere so visoke tudi do 400 m.
Pred nedavnim jim je dodal še dve novi. 29. julija je z Jako Oštrijem iz Celja preplezal Sivi cvet (VIII, 200 m); v Trniču (Predostenju), desno od smeri Abadonov nasmeh. 19. avgusta pa je sam preplezal še Črnega Petra (PrV, VII+, 250 m), v levem delu Predostenja, levo od Svobode. Da, še to je povedal, da je skala odlična, da pa so posamezni predeli že tako glad­ki, da ne gre (vsaj varno ne) brez vrtanja.

F. S.

Počistili so za seboj
Baskovska odprava se je 25. aprila letos povzpela na Pumori (7165 m). Ponovili so Ameriško smer po stebru v JV steni (in SV grebenu) in na vrhu sta bita Jesus M. Diaz ter Luis Angel Rojo de Durana. Kot posebnost navajajo, da so se povsem ravnali po pozivih ekologov. Pospravili so vse za seboj (pobrali so tudi vrvi iz stene) in počistili tudi večino ostankov od predhodnikov.

Z razglednico 9X8000
LJUBLJANA - Barvna razglednica velikega formata ob vstopnici za predavanje Vikija Grošlja »9x8000«, ki bo v sredo, 8. oktobra, ob 18. uri v srednji dvorani Cankarjevega doma! Večina je presenečena, ko jo dobi »brezplačno«, tako kot nad ličnimi plakati, ki vabijo na to prireditev. Vendarle vse to le potrjuje, da naša alpinizem tudi v tem pogledu sledi svetovnim trendom. Brez primerne propagande tudi najboljših stvaritev ne moreš primerno predstaviti: Viki Grošelj je na petem mestu (s še tremi) po številu osvojenih samostojnih osemtisočakov. Sedaj že daljnega leta 1975 je prek južne stene stopil na teme Makaluja. Manaslu je bil drugi, devet let pozneje. Potem pa je šlo hitreje. Leta 1988 Broad Peak in Gašerbrum 2. Potem v obdobju manj kot enega leta (5. 11. 1988 - 20. 10. 1989) štirje: Čo Oju, Lotse, Everest in Šiša Pangma. In letos še tretji najvišji vrh sveta - Kangčendzenga. Bera, kakršne si še pred leti sploh nismo znali predstavljati. Predavanje barvnih diapozitivov (dva projektorja, z glasbeno spremljavo) z vseh teh vzponov bo komentiral seveda Viki Grošelj sam, saj mu tovrstnih izkušenj ne manjka.

Poškodbe športnih plezalcev
Čedalje bolj aktualno tematiko je obdelal južnotirolski športni zdrav­nik Ludvig Geiger, za Alpinistične novice pa priredil Jože Četina.
Problematika poškodb zaradi preo­bremenitve gibalnega sistema pri športnem plezanju postane bolj ra­zumljiva, če upoštevamo hiter razvoj športnega plezanja od sredine sedem­desetih let.
Do takrat je bila VI. stopnja vrhu­nec. Plezanje se je kot »ekstremni alpinizem« v alpskem prostoru razvijalo desetletja ob sicer različnih ideoloških stališčih. Na plezanje v plezalnem vrt­cu in plezališčih oziroma nizkih ali majhnih stenah pa je večina ekstremnih alpinistov z redkimi izjemami gle­dala le kot na pripravo za alpinizem. Prevladoval je »klasični« občutek ju­naštva, ki so ga še pospeševali številni opisi smrtnih nesreč v »morilskih stenah«.
Mnogim se je bilo težko poistovetiti s takšnim načinom gledanja na alpini­zem kot šport. Vendar je ta ovira padla šele proti koncu sedemdesetih let, pod vplivom frankovskih in pfalskih plezalcev, ki so v plezanju v Yosemitih in v zahodnem peščencu ob Labi spoznali, da bi bilo mogoče povezati stopnjevanje plezalskih do­sežkov s sodobnejšo življenjsko filozo­fijo. Šele takrat je začelo naraščati število športnih plezalcev, ki so bili poleg tega še pod vplivom psihosocialnih razmer tistih let »brez prihodno­sti«. Šlo je za pravo pravcato alterna­tivo raznim pesimističnim pogledom na življenje (sekte, alkoholizem, ma­mila).
Naj zveni še tako žalostno, mnogih za športno plezanje niso navdušili slavni predhodniki Eugen Guido Lammer, Paul Preuss ali Reinhold Messner, temveč duhovna eksistenč­na ogroženost. Tako tudi ne presene­ča, da si je plezalstvo nadelo poseben ideološki navdih, ki se je kazal v obla­čenju, opremi, varovalni tehniki, na­činu treniranja, skupinskem vedenju in ne nazadnje tudi v odnosu do pla­ninskih organizacij.
Iz začetne maksime prostega pleza­nja brez pripomočkov se je pod vpli­vom vedno večjega števila ekstremistov, človeške ambicioznosti, tekmo­valnosti in nenavsezadnje tudi indu­strije, razvila težnje po stopnjevanju plezalskih dosežkov kot glavni in naj­višji smisel. V nekaj letih je tako pri­šlo do eksplozivnega razvoja za - do zdaj - kar pet težavnostnih stopenj, kar bi bilo na drugih področjih vrhun­skega športa komaj predstavljivo.
Vedno večji dosežki so zahtevali tudi vrhunski športni trening, ki je bil pogosto motiviran bolj emocionalno, kot je bil športnomedicinsko pravilen. K temu pa je manjkalo še daljše ob­dobje, ki bi omogočalo bolj objektiv­no ocenjevanje takšnega treninga. Ta­ko so bile kmalu dosežene meje obremenljivosti človeškega gibalnega si­stema.
Tudi športna medicina sprva ni mo­gla dohajati obilice raznovrstnih po­škodb zaradi preobremenitve gibalne­ga sistema pri športnih plezalcih, saj mnogih (na primer tako imenovanega sindroma kompresije živcev) do ta­krat sploh ni poznala.
Razvoj se je sprva hitro razbohotil, nato pa je le prišlo do umirjanja, ki je omogočilo bolj realistične ocene in gledanje na specifične preobremenitvene poškodbe in njihove vzroke. Športnomedicinski namen je, da bi bilo takih poškodb čim manj. To je tudi smisel tega prikaza. Popolnoma pa poškodb seveda ne bo mogoče izk­ljučiti«
To je bil uvod štirinajst strani obsegajočega gradiva, ki je dokaj primer­no za vključitev v vzgojno gradivo za športne plezalce. Dopolnjen s prevo­dom člankov o poškodbah športnih plezalcev, ki so izhajali v letošnjih šte­vilkah plazalne revije Rotpunkt, pa bo ta članek prav gotovo v veliko pomoč vsem, ki se ukvarjajo s šport­nim plezanjem.

NUŠA ROMIH

V Dolgem hrbtu
Aleš Ekar in Jani Košnik, oba sta člana AO Kranj, sta v soboto, 7. septembra, preplezala severno steno Dolgega hrbta med smerema Kemperle-Murovec in Križnar-Škerl. Ker kaže, da je smer do stika s Kemperle-Murovec (po razpoložljivih podat­kih) prvenstvena, sta jo poimenovala:
V spomin Roku (Glavini); ocena VI/IV-V+, zg. III, 150 m, skala dobra. Pred tem je Aleš Ekar (vse z Janijem Košnikom) prosto ponovil Rumeno zajedo v Koglu (21. julija), JLA v Šitah (5. avgusta), Raz mojstranških ve­veric v Sfingi (17. avgusta), s Francijem Markičem Varianto v Travniku (31. avgusta) itd.

F. S.

Prva na osemtisočak?
Pred realizacijo je odprava na Čo Oju (8201 m), ki jo je pripravil alpini­stični klub iz Zelengorska v SZ. Iz več vzrokov so 6 mest (od skupno 20, kolikor naj bi odprava štela) namenili tudi bolgarskim alpinistom. In tako se je med kandidati znašla tudi Jordanka Dimitrova, znana po tem, da se je povzpela že na vse sovjetske sedemtisočake. Toda - za udeležbo je po­trebno prispevati po 2000 USD na osebo in si oskrbeti še prevoz do Katmanduja. Pod geslom »prva Bolgarka na osemtisočak« so prijatelji začeli podporno akcijo. Na straneh časopisa EO pozivajo podjetja, da prevzamejo sponzorstvo; enostavno - javijo naj se na telefon »ta in ta«, pa se bodo domenili.

Pribljubljeni Kotečnik
V Kotečnik, plezališče pri Libojah, prihajajo plezalci od vsepovsod, ne­malo tudi iz Ljubljane. Jure Golob (AO Rašica) je 12. septembra preple­zal smeri Fonza (IX) in Koloman (IX), Matija Jošt (AO Celje) pa Kolomana (IX-) in dva dni kasneje še Črno beli blues (IX); vse vzponi z rdečo piko.

Nekaj Iztokovih vzponov
Iztok Tomazin (AO Tržič) je - že davnega 18. junija, vendarle še vedno vredno omembe - z Urbanom Golo­bom (AO Matica) opravil drugo po­novitev (2. PP) Knezove smeri Vzdih v Rušici; VII/V+, 250 m. 10. avgusta sta z istim ponovila smer Boruta Berganta v Steni. 17. avgusta, teden dni pred spominskim taborom, pa sta s Fi­lipom Bencetom (tudi AO Tržič) pre­plezala Lomastijevo smer v S steni Malega Koritniškega Mangrta. In 28. preteklega meseca: Tomazin je sam preplezal eno najlepših smeri v Karavankah – Videoclip (V-, 470 m) v Tolsti Košuti. Tri dni pozneje pa sta s Tomom Virkom (AO Domžale) pre­plezala še Stopnice v nebo (VI+); sodi med najlepše v Steni, sta izjavila.

F. S.

Tadej Slabe za las ob točke SP
INNSBRUCK - Na tretji letošnji tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju konec tedna v Innsbrucku smo bili priča enemu izmed najbolj napetih ženskih finalov, najboljšemu letošnjemu dosežku naših športnih plezalcev, prvi zmagi sovjetskega tek­movalca in še bi lahko naštevali. Kar štirje plezalci so se uvrstili na drugo mesto in niso sprejeli lovorike. Na zmagovalnem odru je tako stal samo prvouvrščeni Salavat Rahmetov (SZ), ki je edini zadržal najvišje doseženi oprimek, Ben Moon (VB), Jean-Baptiste Tribout (Fr), Yuri Hirayama (Jap) in Francois Legrand (Fr) pa so se tega oprimka le dotaknili in zasedli drugo mesto. Slovenski plezalec Ta­dej Slabe je le za dober meter zgrešil uvrstitev v finale in na koncu pristal na odličnem 16. mestu. Pri dekletih je zmagala Nanette Raybaud (Fr), Robyn Erbesheld (ZDA) in Susi Good pa sta se skupaj uvrstili na drugo me­sto. Naši plezalki Miranda Ortar in Metka Lukančič se z 29. mestom nista uvrstili v polfinale.

NUŠA ROMIH

  23.09.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti