Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 02.09.1991

  02.09.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 2. september 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1197

Delo, Šport: ... Slovenija Open na umetni steni v Kranju

V soboto, 7. t. m., naj­boljši plezalci na odpr­tem prvenstvu Slovenije
KRANJ — Konec tedna se v športnem parku v Kranju zopet obeta lepa športna prireditev, ki je v Kranju vedno pritegnila iz­jemno število gledalcev. Kranjska umetna plezalna stena bo gostila naše najboljše plezalce, ki se bodo pomerili na odprtem prven­stvu Slovenije v športnem pleza­nju. Organizacija tekmovanj bo zopet v rokah ZTKO iz Kranja v sodelovanju s Tomom Česnom (AO Kranj, Iskra Commerce).
Tekmovanje bo v soboto, 7. t.m., in se bo začelo s kvalifikaci­jami ob 10. uri. V popoldanski finale, ki bo na sporedu ob 18. uri, se bo uvrstilo 10 moških in 5 žensk. Danes poteče tudi rok prijav (ZTKO Kranj, Partizanska 37), upoštevati pa je potrebno in­formacije, ki so bile objavljene v AN 19. avgusta. Organizator sporoča vsem tekmovalcem, da se zberejo pred stavbo ZTKO (pri štadionu Stanka Mlakarja) v so­boto, 7. t.m., ob 8. uri. Fantje si bodo ob 8.30 ogledali smer in nato odšli v izolacijsko cono, dekle­ta pa si bodo smer ogledale pred začetkom njihovega nastopa.

T. Č.

Simona Škarja v plezališčih ZDA
Letos poleti je Simona Škarja dva meseca in še tretjega pol popotovala po Združenih državah Amerike, obiskovala najbolj znane plezalne centre Zahodne obale in - plezala. Bila je v Californiji, Red Rocku v Nevadi in Smith Rocku v Oregonu, pa še kje, skupno je opravila več kot 60 vzponov različnih težavnosti, večino na pogled.
Vse ne bi bilo smiselno naštevati; zato smo izbrali le najbolj zanimive; V Hueco Tanksu je preplezala 50 m dolgo Wasp Warrior z oceno 5.11 c (VIII-). V Yoshua Tree »Solo dog« z enako oceno; smer je zahtevala sprotno namestitev nekaj zatičev in metuljev. Z »rdečo piko« pa je pono­vila Rap Bolder Are Weak (5.12a/b) in Tick-Tick-Boom (5.12b, VIII/IX-).
V Red Rocku, točneje Running Mau Wall je (spet na pogled), ponovi­la nekaj markantnih 45 metrskih sme­ri: Running Man (5.11c), Galloping Gal (5.11b/c), There Goes the Neighborhood (5.11c/d) in Grave Yard Waltz (5.12a) ter smer Good morning (5.12a). Z rdečo piko pa je (v drugem poskusu, potem ko je prvega zaključi­la vsega dva metra pod vrhom) pre­plezala tudi Agend Orange (5.12b).
V Smith Rocku pa je na pogled ponovila Suicidal Tendancies (5.11c/d) in Highway 97 (5.11c).
Tudi po vrnitvi v domovino ni poči­vala. V Vipavski Beli je preplezala AFŽ (VIII-), v Kotečniku pa Bambus z enako oceno; obe na pogled.

FRANCI SAVENC

Slovenske skalky - zanimiv vodnik Slovaške
Plezalstvo je vzbudilo zanimanje tudi za naj­nižje sten(ic)e - Veliko jih je in razpršene so
LJUBLJANA - Pri nas je vodniška literatura za (športne) plezalce še bolj ali manj v povojih, komaj da imamo pravi plezalski vodnik. Na tujem pa že nekaj časa niso več nobena redkost in nekateri so bili pri njih pripravi dokaj inovativni. Še posebno to velja za nekatere elektične pa tudi pregledne vodnike širših območij.
Slovaška je znana predvsem po od­ličnih alpinističnih vodnikih (npr. seri­ja Puškaša), prikaze plezališč pa smo doslej lahko spremljali praktično le skozi objave v njihovih glasilih. Naj­novejši izdelek Slovenske SKALKY (lezeckv sprievodca po vybranych slovenskych skalkach) Anine in Alana Formaneka je zato še toliko bolj za­nimiv.
Barven ovitek, mehka vezava in do­kaj obsežen, 160 strani A5 formata, nekaj barvnih in črnobelih fotografij, sicer pa enostaven tisk na dovolj kva­litetnem papirju ... Teksta je malo. Namesto uvoda pravzaprav le zelo je­drnat popis območij v treh jezikih; ob slovaškem še v angleškem in nem­škem. In na koncu, za lažje sporazu­mevanje , še kratek trijezični plezalski slovarček!
Bistvo vodnika je v ilustracijah! Te so dveh vrst: nekakšni krokiji, za bolj­šo orientacijo, kje je kaj; izhodišča, komunikacije in objekti. Upodobitve (plezalskih) objektov pa imajo neko posebnost - kljub enostavnim lini­jam, brez senčenj ali česa podobnega, delujejo kar nekam »tridimenzional­no«. Simboli so redki, sem in tja kaka beseda (ime) in za identifikacijo šte­vilke, spodaj ali na sosednji strani pa seznam smeri z ocenami. Nič drugega, niti prvih plezalcev, datumov prvega vzpona ipd.
Tisto, zaradi česar sem se odločil še posebej opozoriti na ta vodniček, pa je v ideji: Svoje »Skalky« žele dostoj­no (in kompleksno, toda z izborom) predstaviti vsem plezalcem, tako do­mačim kot tujim. »Imamo dobre ple­zalce, zato je prav da tudi tujci spoz­najo njihove smeri, po njih jih bodo lažje, realneje cenili!« Vodnik so že razposlali po svetu in prvi odmevi so obetajoči.
Bi bilo prezahtevno pripraviti kaj podobnega tudi za Slovenijo? Nekate­re terene tujci sicer res že poznajo, vendarle jih je še veliko, ki bi bili potrebni popularizacije (ne le med tujci).
Če pa koga zanima prav ta vodnik, če se morda odpravlja na Slovaško: avtorjev naslov je Alan Formanek, Svetla 3, 81102 Bratislava, ČSFR. Za tiste, ki jih bolj zanimajo visoke stene (proste ponovitve), pa zaenkrat le to­lažba: tudi poseben plezalski vodnik za Visoke Tatre bo predvidoma izšel še pred koncem leta (naslov za kon­takt: Milan Packo, 97698 Dolna Lehota 263, ČSFR).

FRANCI SAVENC

Karta TNP 1:50.000
Planinska založba pri PZS je letos poleti izdala že peto izdajo karte Triglavski narodni park, v merilu 1:50.000. Čeprav v njej ni bistvenih novosti, velja vseeno opozoriti nanjo, saj zaradi nezainteresiranosti posameznih knjigarn, turističnih uradov in celo pla­ninskih postojank v samem Tri­glavskem narodnem parku mar­sikdo ne ve zanjo ali pa ima še prvo izdajo.
Karta TNP je pravzaprav izsek iz kart Julijske Alpe vzhod in za­hod (tudi ti dve je izdala PZ pri PZS), pripravil pa jo je kartografski oddelek Inštituta za geodezijo fotogrametrijo v Ljubljani. Podatke o parku, naravni in kulturni dediščini pa sta pripravila delovna organizacija Triglavski narodni park z Bleda in Zavod R Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana. Na hrbtni strani so namreč številni zanimivi podatki v štirih jezikih, ob sloven­skem še v angleškem, italijanskem in nemškem. Tu so prepo­vedi, ki veljajo v TNP, preglednica zavarovanih živalskih in rast­linskih vrst, pa naravne znameni­tosti in kulturni spomeniki (oboje je oštevilčeno, da je mogoča iden­tifikacija na karti) ter še »Kodeks obnašanja v TNP«.

ID

Razgledi slovenskih vrhov
Uredništvo dokumentarih oddaj Televizije Slovenije pripravlja v so­delovanju s Planinsko zvezo Slovenije serijo 33 dokumentarih oddaj »Raz­gledi slovenskih vrhov«, s katero se bo vključilo v praznovanje 100-letnice ustavitve Slovenskega planinskega društva. Izbor vrhov omogoča, da bo v serijo vključena pravzaprav vsa Slo­venija. Razgledi bodo posneti s film­sko kamero, prav tako kulturne, zgo­dovinske in prirodne zanimivosti v njihovi bližini, vse skupaj pa bo dopolnjeno še z izbranimi diapozitivi.
Teme diapozitivov so: Triglav - razgled z vrha in posebej še pogledi nanj; Oltar; Lepo Špičje; Pršivec; Krn; Porezen; Mangrt; Slemenova Špica; Ratitovec; Ojstrica; Grintovec; Mokrica; Storžič; Peca; Košuta (Veli­ki vrh) Stol; Kopa; Pohorje - razglednik nad Bolfenkom, Rogla, Veli­ka Kopa; Slovenske gorice - Zavrh, Gomila, Kapele, Jeruzelem; Prekmurje - Serdički breg, Gornji Petrovci (Pindža); Boč; Smrekovec; Posavsko hribovje - Kum, Lisca, Mrzlica; Gorjanci - Trdinov vrh; Mirna gora; Mala gora - Sv. Ana, stene sv. Ane; Veliki Snežnik; Slavnik; Javornik; kraški razgledi - Trstelj, Štanjel, Socerb, Vremščica; Goriška Brda (razglednik), Korada; Ljubljanska kotlina - Rašica, Krim, Janče, Lubnik, Stari grad (Kamnik), Planina nad Vrhniko in Grmada.
Uredništvo dokumentarnih oddaj TVS bo izbrane diapozitive odkupilo, kolikor jih avtorji ne bi želeli prodati, pa uporabilo proti plačilu avtorskega honorarja.
Rok za predložitev diapozitivov (vloženih v okvirčke) je 30. novembra
1991, oddate ali pošljete pa jih lahko na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana, s pri­pisom »Razgledi slovenskih vrhov«.
Strokovna ekipa, ki pripravlja seri­jo, bo izbrala diapozitive in se z avtor­ji domenila o odkupu ali uporabi, neizbrane pa vrnila do 10. februarja
1992. Diapozitivi morajo biti vpisani v seznam, iz katerega mora biti tudi razvidno, kaj diapozitiv prikazuje in manjkati ne sme popoln naslov av­torja.

ID

EHO sedaj na 14 dni
Planinska glasila v deželah nekda­njega realsocializma so v krizi - to je splošna ugotovitev. Nekatera so že prenehala izhajati, druge kasnijo še bolj kot doslej ... Bolgarski EHO (glasilo Bolgarske turistične zveze), ki je imel (posebno pred leti, ko je imel še staro vodstvo) vedno veliko novic tudi iz planinskega sveta, je izhajal vsak teden. Sedaj je postal 14-dnevnik in vedno znova vabi naročnike.

Za zbiralce rastlin
Organizatorji popotovanj ponujajo marsikaj. Posebnost pa je ponudba Evgenija Afinogenova iz Leningrada. Vabi v Altaj, da bi skupaj nabirali zdravilne rastline. Če koga zanima, njegov naslov je: ZSSR, 198320 Leningrad, ul. Junih pionira, d. 155, kv. 150.

ALPINISTIČNE NOVICE

V Julijcih in Kamniških
Toni Barbo (AO Novo mesto) in Marko Belingar (AO Matica) sta 25. avgusta v Srebrnjaku nad planino Zapotok splezala novo smer ki poteka med SZ stebrom in Vijugo. Visoka je 450 metrov (300 m težave V in mesto­ma VI, zgornjih 150 m pa IV/III). Plezala sta 6 ur, smer pa sta imenova­la Roboti jutranje zarje.
Dare Juhant (AO Litija) in Matjaž Wiegele (AO Kamnik) sta v steni Ve­žice 22. avgusta opravila 2. ponovitev (Wiegele pri tem 2. PP, VI+) Skriv­nost človeškega uma. Dva dni kasneje pa sta se v severni steni Travnika po­novila (tretja ponovitev) še Zarjo (VII-, A2). Plezala sta 9 ur.
Tone Tavčar in Igor Šorli sta v Veli­kem Draškem vrhu ponovila Viktori­jo, Tavčar pa skupaj z Mirjam Čar še Varianto v Travniku (Tavčar obe prosto). Marko Čar je v Novem vrhu s Tomažem Jerebom prosto ponovil Reformacijo, v Vršacu je soliral Puntarsko smer, s Tonetom Tavčarjem pa sta plezala Smer mladosti (Čar prosto na pogled). Igor Oblak in Klemen Demšar (vsi so člani AO Žiri) pa sta ponovila JLA v Šitah.
In še novica iz Dolgega hrbta, kjer je Silvo Kragelj (AO Litostroj) sam prosto ponovil Trikot.

T. Č.

Lukič in Mejovšek na tekmi v Nemčiji
Marko Lukič (AO Kozjak) in Matej Mejovšek (Šaleški AO) sta se v drugi polovici avgusta udeležila mednarod­ne tekme v športnem plezanju v nemškem Hohnsteinerju pri Dresdenu. Trajala je tri dni, poleg tega pa so izvedli še pokal Trevira. Na tekmova­nju so poleg naših predstavnikov in domačinov sodelovali še plezalci iz Poljske, SZ, Češkoslovaške federacije in Madžarske. Zmagovalec je postal nemški plezalec Thomas Fickert pred Markusom Zollom (prav tako Nemčija in Aleksejem Čertovom (SZ). Lep uspeh pa je s četrtim mestom dosegel Matej Mejovšek - medtem ko je bil Marko Lukič 15. Za pokal Trevira pa je šlo Mejevšku še bolje in je za Fickertom zasedel odlično 2. mesto.

T. Č.

Seminar na FŠ
Od 9.-11. septembra bo na Fakulteti za šport v Ljubljani seminar za učitelje športne vzgoje. Tema tega se­minarja bo športno plezanje in nanj so vabljeni zlasti učitelji, ki imajo v svo­jih telovadnicah umetne stene. Pred­znanje plezanja ni potrebno, vse po­drobnosti v zvezi s seminarjem pa so objavljene v Prosvetnem Delavcu št. 12.

T. Č.

Nova smer nad Možnico
V severni steni Prišne glave nad dolino Možnice sta Miha Kajzelj (AO Šmarna gora) in Bojan Počkar (AO Železničar) splezala levo od smeri Klic divjine novo smer in jo imenovala Vidimo se v peklu. V spodnji tretjini stene je skala najslabša in tudi varova­nje je problematično. V tem delu sta dva raztežaja ocenila VII, drugo pa VI. Srednji del smeri je najlažji, ven­dar je zaradi navpičnih trav varovanje le simbolično. Ocena tega dela: en raztezaj VI+, drugo V-VI. V zgor­njem delu pa je skala boljša in tudi varovanje je solidno. Težave v enem raztežaju sta ocenila VII, drugo od VI- do VI+. Za celoten vzpon (sme­ri je za 700 m) sta potrebovala 9 ur.
Hkrati sta sosednjo smer Klic divji­ne plezala Aleš Bjelčevič (AAO) in Miha Vreča (AO Šmarna gora) in pri tem opravila tretjo ponovitev (tudi tretja prosta ponovitev, VII/VII-, na pogled). Vzpon je trajal 13 ur.

T. Č.

Španski pregled
Po zaslugi Servei general d'informacio de muntanva iz Sabadela (Barcelona) spada tudi Špa­nija med tiste (še vedno redke) države, ki sproti pripravljajo pre­glede najpomembnejših alpini­stičnih odprav, za katere je mo­goče dobiti tudi podatke ipd.
Po pregledu za lansko leto so Španci lani pripravili pet odprav v Karakorum. Po JZ razu Veli­kega (Trango) stolpa so med po­skusom prvenstvenega vzpona dosegli višino 6000 m; smer naj bi se imenovala Banana-Mango-Mix. Na severni vrh Broad Peaka so uspeli (3. pristop) po smeri Kukuczka-Kurtyka, poskusa pri­ti na Broad Peak (8035 m) po Normalni smeri pa niso povsem dokončali. Prav tako tudi ne po­skusov vzpona na Hidden Peak (8068 m) in Gašerbrum 2 (8035 m); na zadnjem se je skušala od­prava iz Andore.
V preostalo Himalajo pa so or­ganizirali (oz. sodelovali v tujih) kar 29 odprav. Kar pet odprav na Čo Oju, tri na Everest, po dve na Nanga Parbat, Šiša Pangmo in Daulagiri in po eno na Kangčendzengo, Lotse Šar, Makalu in Anapurno - če naštejem le osemtisočake. Pa tudi drugi cilji niso bili kar tako: Pumori, Šivling, Talaj Sagar, Nun itd. Kot posebnost navajajo prečenje Himalaj od Butana do Pakistana, ki ga je v devetih mesecih opravil Fernando Garrido. In še kratek presek uspešnosti: le 11 so bili na vrhu.

F. S.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV
eXTReMe Tracker