Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skrivalnice (2.)

Gorski vrtovi: Majhne in pobarvane tako, da se zlijejo z okoljem. Rod orhidej ima nešteto dobrih taktik za preživetje.


Samo ljubitelji rastlin in 'zalezovalci' redkosti v naravi se na sprehodih uspejo dokopati do posnetkov redkih kukavičevk, za katere običajnim pohodnikom ni mar, saj se ne bohotijo z barvitostjo in velikostjo cvetov. Pa pobrskajmo med travami in listjem.


Enolistna plevka
(Malaxis monophyllos)
Enolistna plevka ima veliko drobnih cvetov.Čeprav že precej let hodim po gorah in fotografiram rastline, sem doslej le enkrat naletela na plevko, pa še ta je že plodila. Verjetno ni toliko kriva moja slabovidnost kot redkost te orhideje. Do 40 cm visoka rastlina z enim samim jajčastim pritličnim listom ima lahko na steblu nanizanih tudi do 100 drobnih zelenkastih cvetov. Premer vsakega od njih je okoli 5 mm. Nedeljena medena ustna je obrnjena navzgor, pri tem, da je plodnica zasukana za 360 stopinj in je na koncu priostrena. Nima ostroge. Ostali venčni listi so štrleči, dolgi le do 3 mm. Raste na svežih do močvirnih travnikih in robovih gozdov od nižine do montanskega pasu, včasih tudi višje. Vendar, kot rečeno, se dobro 'izogiba' ljudi. Lepo fotografijo je posnel g. Marjan Šenica.


Belkaste ročice
(Pseudorchis albida)
Orhideja z ljubkim imenom ni zelo redka v naših gorah, a raste posamično. Slika je s Pece.Prvič sem v visoki pašniški travi opazila to kukavico pred nekaj leti na Mali planini. Od 10 do 35 cm visoka zelnata trajnica ima korenast, dlanasto deljen gomolj. Listi so suličasti, večina jih je v rozeti, ostali na steblu so proti socvetju vedno manjši. Cvetovi imajo majhne suličaste podporne liste. Gosto socvetje je valjasto, drobni cvetovi so rumenkasto beli – slonokoščene do žvepleno rumene barve in so kimasti. Medena ustna je trokrpa. Raste na zakisanih pašnikih in gorskih tratah, med rušjem, na povirjih, raztresena je od montanskega do (sub)alpinskega pasu. Oprašujejo jo metulji. Kljub majhnim cvetom lahko le oni s svojimi rilčki dosežejo medičino v ozki ostrogi, dolgi 3 mm.


Zavita škrbica (Spiranthes spiralis)
Populacija škrbic je žal v upadanju.Na suhih rastiščih pustih travnikov, pašnikov in sadovnjakov ponekod jeseni naletimo na drobceno rastlino z zavitim steblom, na katerem je v spirali nameščenih 10-25 drobnih belih cvetov. Koničasto jajčasti listi so v obstranski pritlični rozeti in prezimijo. Na steblu sta dva ali trije prilegli luskasti listi. Cvetovi so ozko zvonasti do cevasti in dlakavi. Medena ustna je spredaj zaokrožena, na valovitem robu bela, znotraj pa zelenkasta. Območje redko posejanih nahajališč sega od nižine do montanskega pasu. Sama je še nisem našla, rastišče na Notranjskem mi je pokazal prijatelj. Še redkejša je njena sestra poletna škrbica (Spiranthes aestivalis), ki ima raje kot pobočja močvirne travnike in barja.


Plazeča mrežolistka (Goodyera repens)
S prostim očesom na majhni rastlini težko vidimo posamezne dele cvetov.Od junija do avgusta bomo z veliko sreče v borovem ali smrekovem gozdu opazili do 20 cm visoko rastlinico z drobnimi belimi dlakavimi cvetovi, na steblu nameščenimi v skoraj enostranski navidezni grozd (klas). Slovensko ime se nanaša na talne jajčaste liste, ki so razločno mrežasto žilnati, združeni v rozeto. Listi so dolgi do 4 cm. Znanstveno ime pa ima po angleškem botaniku Johnu Goodyerju, ki je živel v 17. stoletju. Pridevnik je dobila zaradi pritlik, s katerimi se širi.  Steblo je olistano z nekaj prileglimi luskolisti. Socvetje je štrleče žlezasto dlakavo. Cvetni listi so beli ali rumenkasti in nimajo ostroge. Rada ima tla, pokrita s trhlino, z malo dušikovih spojin in večinoma brez apnenca. Redkokje jo lahko vidimo, zato sklepam, da ji pritlike pri širjenju ne pomagajo prav veliko. Ker so vse orhideje simbiotsko povezane z določenimi vrstami gliv, so verjetno te precej izbirčne glede talne klime.


Gomoljasti grban (Herminium monorchis)
Grban ni tako majhen, a ga med visoko travo kljub temu zlahka spregledamo.Ko sem lani sredi poletja na planini Osredek ponovno oprezala za navadnimi močvirnicami, ki so me leto prej prijetno presenetile, sem se na moč razveselila. Zraven njih se je med visoko travo oziroma ločkovkami in ostričevkami skrivalo šest vitkih rastlinic z majhnimi rumenimi cvetovi, ki so jim zaradi gomoljastih podzemnih pritlik botaniki nadeli nič kaj privlačno ime – gomoljasti grban. Na zgornji polovici svetlozelenega progastega stebla je razporejeno 10-30  svetlorumenih cvetov, velikih le 5-8 mm. Zaradi vonja po medu jih obletavajo majhni hroščki in muhe trepetavke. Cvet ima medeno ustno deljeno v tri ozke roglje, nima ostroge. Cvetni listi so zvonasto strnjeni, dolgi 3-4 mm. Pritlična lista sta dva, na steblu je lahko še kak prilegli list, ki spominja na podporne liste cvetov. Redka kukavica sicer raste na polsuhih travnatih pobočjih alpskega, predalpskega in subpanonskega območja, toda nahajališča v Sloveniji lahko skorajda štejemo na prste.


Loeslova grezovka (Liparis loeselii)
Grezovka je na rdečem seznamu ogroženih vrst in kvalifikacijska rastlina za Naturo 2000.Rastlina je svoje vrstno ime dobila po konigsberškem profesorju medicine Johannu Loeselu (1607-1657). Do 25 cm visoko steblo, ki je pri dnu odebeljeno, nosi rahlo klasasto socvetje s 3-10 cvetovi premera največ 1 cm. Cvetovi so rumenkastozeleni, nimajo ostroge, medena ustna je dolga do 5 mm, obrnjena navzgor, ni deljena in je rahlo žlebasto zganjena. Zunanji cvetni listi so črtalasti, dolgi 4-6 mm. Steblo nima listov, 2-3 suličasti pritlični listi so bleščeče zeleni. Ta mala kukavica raste na nizkih in šotnih barjih, pri izvirih potokov in ponekod v močvirnatih odmaknjenih dolinicah. Ljubi bazična tla, ki so  večinoma apnenčasta in občasno poplavljena. Je redka, a tudi tam, kjer raste, jo je težko najti, verjetno bi le še barjevko težje. Cveti v prvi polovici poletja. Je ogrožena, ker ljudje izsušujejo močvirja. Njena rastišča skušajo naravovarstveniki zavarovati s projektom Natura 2000.


Brezlistni nadbradec
(Epipogium aphyllum)
Je še ena izredno redka in težko opazna kukavičevka, saj se redkokdo lahko pohvali, da jo je videl. Upam, da bom kdaj ena od njih. Je skoraj brezbarvna, nima listov niti klorofila, saj se hrani mikotrofno (s pomočjo gliv). Cvetovi imajo rdečkasto ostrogo, ki je približno tako dolga kot plodnica. Cvetni peclji so upognjeni navzdol. Cvetni listi so rumenkasti, stranski visijo navzdol kakor brada, medena ustna je obrnjena navzgor in je lahko vijoličasto nadahnjena. Cvetov na vrhu stebla je malo, redko več kot štirje. Njihov premer je okoli 2 cm. Sramežljiva orhideja raste v vlažnih in senčnih gozdovih, predvsem v montanskem pasu. Cveti junija ali julija.
Sliko nadbradca najdete na spletni povezavi.
 

Alenka Mihorič

Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Jogan, N., 2001 (uredn.): Gradivo za Atlas flore Slovenije, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.






 

Arhiv G-L: Gorski vrtovi

 Skrivalnice (1.)


Množico majhnih cvetov belkastih ročic oprašujejo metulji.


Belkaste ročice od blizu.


Cvetovi zavite škrbice od blizu.


Redko najdemo tako veliko skupino mrežolistk.


Listne rozete plazečih mrežolistk.


Drobni cvetovi gomoljastega grbana so na večji sliki močno povečani.

 
Loeslova grezovka je rastlina zamočvirjenih tal.

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti