Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 17.12.1990

  17.12.1990


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

ponedeljek, 17. december 1990, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1517

Delo, Šport: ... Sij gora - knjiga, kakršno smo že zares dolgo čakali

Kaj dobimo, če se združita alpinist-fotograf in mojster besede - Avtorja Peter Janežič in Matjaž Kmecl, za izid poskrbel Franci Stele
LJUBLJANA - V vrsti planinskih knjig, ki so izšle v zadnjem času, v pravem (kvalitetnem) pomenu preseneča SIJ GORA Mat­jaža Kmecla in Petra Janežiča. Pa ne le zato, ker se bo večina le stežka odločila, čemu naj da prednost, izvrstni fotografiji ali pisani besedi! Vrh tega je oboje dobro uravnoteženo, vse skupaj natis­njeno, kot je treba - in to na kvalitetnem papirju — ter ponujeno za sprejemljivih 530 dinarjev, pa še ravno pravi čas, da ne bomo v zadregi za novoletna darila.
»Tej knjigi je pravzaprav greh dodajati kaj stvarnega, ker je na­stajala iz ljubezenskega razmerja fotografa in alpinista do gorske lepote. Na nobeni od slik tudi ni kaj enkratno redkega razen red­ke ali kar neponovljive lepote trenutka. Ta pa je tako izjemna, da preprosto prevzame: za pro­fesorje pač ni, ker lepota iz po­datkov ne obstaja - je pa za pesnike.«
Besede, ki povedo vse ali sko­raj vse o tem, kako mojster be­sede ocenjuje delo tovariša v na­vezi, ki nam je dala to čudovito delo. Petrač ob tem »nima bese­de«, je le - še in še, tudi v naj­bolj nemogočih okoliščinah — strmel skozi objektiv fotoapa­rata in verno zarisoval na film: sonce in sence, modrino neba in Jezer, pa sivino prepadnih sten ... vse tja do razcvelih rožic v uveli travi. Branje nam nudi drugo raz­košje: globoko občuten opis opazovanj (ter razmišljanj ob tem) in doživetij, gladko tekočo pisano besedo, s katero pa zna dr. Kmecl tudi zadeti, ko in kar je treba!
»Trdoglavi hribovci ne sprašu­jemo veliko. Neprestano priča­kujemo samo trenutke zaupljivo­sti z vsem, kar nam zgoraj nekje v samotah neba in spomladan­skih travnikov dela zvesto druž­bo. Ni treba, da so zadnje in vseobsegajoče stvari, lahko je samo planjava belih žafranov, lahko je hipec življenjskega ve­selja, kot ga iz pozimske, še neodcejene in puščobne zemlje za­cveti snežni zvonček ... «
»... So stari romantiki vedeli, kaj so zaplodili, ko so v sloven­sko zavest, zgodovinsko lačno lastnega mita, zasejali podobo starega in obenem večnega tri­glavskega boga?— Kakorkoli že: nastalo je to, kar se tako hrupno sliši in tudi vidi, romanje na Tri­glav ...«
Pa nimata le oba avtorja za­sluge, da smo dobili tako kvali­tetno delo. Precejšnja gre tudi Franciju Steletu, ki se je z njemu svojstveno zagnanostjo lotil tega izjemnega založniškega projek­ta. Uspel je v samozaložbi in to s projektom, ki bi se ga celo na­še največje založbe komajda upale lotiti (če pa bi se ga, bi na rezultat čakali vsaj dve do tri le­ta). Njegov je tudi izbor fotogra­fij in oblikovanje edicije. Angle­ški in nemški povzetek sta doda­la brata Stanko in Valentin Kli­nar, za tehnično realizacijo vse­ga pa je (tudi zelo dobro!) po­skrbela tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Ljubljana ’90
22. t. m. prireja PD Ljubljana Matica mednarodno tekmovanje v športnem plezanju. Na 11,80 m visoki, 2 m široki in previsni steni se bo pomerilo nekaj najboljših naših in zamejskih plezalcev. Tekma se bo pričel ob 16. uri v telovadnici osnovne šol Nove Jarše, Clevelandska 11, Ljubljana.

Tudi na Jesenicah umetna stena
V slovenskih telovadnicah in športnih dvoranah umetne stene rastejo kot gobe po dežju. Otvoritev najnovejše bo 21. t. m. ob 17. uri v nov športni dvorani nasproti gostilne Majolka na Jesenicah. Spored se bo pri čel s predavanjem Silva Kara o uspešnem vzponu na Bhagirati III, nato bo na vrsti demonstracijsko plezanje. Vsi udeleženci pa so vabljeni tudi na družabni večer.

Predavanje
V torek. 18. t. m. ob 19.30 bo v dvorani Teološke fakultete (Poljanska 4, Ljubljana) predavanje z diapozitivi Janeza Jegliča o letošnji uspešni odpravi Bhagirati III.

Iz Karakoruma
29. julija letos so štirje nizozemski alpinisti - Pieter de Kamm, Franck v. d. Barselaar, Hendrik Frieie in Frank Schmidt opravili prvenstveni vzpon preko 1000 m visokega južnega stebra Kanjut Sara II (6831 m). Smer so ocenili s VII A2, na žalost pa je moral vodja ekspedicije Peter Kok malo pod vrhom zaradi pljučnega edema pred­časno sestopiti z gore.

Nove razsežnosti
Letos poleti so Beat Kammerlander, Helli Bertel, Kurt Jenny, Wolf­gang Loacker, Lotar Marte, Peter Mathis in Helli Scheichl splezali novo smer v Ratikonu. Le-ta poteka desno od smeri Amarcord v južni steni sed­me Kirchlispitze in je dolga kar enajst raztežajev. V »Die unedliche Gesichte« gre po mnenju Kammerlanderja za novo dimenzijo plezanja v Ratiko­nu, oziroma v gorah nasploh, saj do sedaj kaj tako težkega in dolgega še ni bilo splezanega. Težave predstavljajo: atletsko plezanje v previsih, pa eks­tremno majhni oprimki v ploščah. Ključni raztežaj v Die unendliche Gesichte je šesti, dolg pa je kar 40 m. Kammerlander je uspel šele po števil­nih, več kot deset metrov dolgih pad­cih. Na koncu tega raztežaja, sestav­ljenega iz mest osme in devete stop­nje, je še »boulder problem« z oceno IX. V celotni smeri noben raztežaj ni lažji od VII. sama smer pa predstavlja psihično in fizično zelo zahtevno nalo­go za vsakega plezalca.

Novi plezalni center v ZDA
Nekaj kilometrov jugovzhodno od Salt Lake Cityja, v ameriški državi Utah, nastaja novo »naj« plezališče v Ameriki. American Fork je edini plezalni center, kjer je skala apnenec, smeri pa so izrazito previsnega značaja. Obiskali so ga že tudi nekateri od najboljših plezalcev na svetu. Scott Franklin je kot prvi preplezal smer The Blow of Death in jo ocenil kar s 5,14 a. Po njegovem mnenju je to najtežja smer v Ameriki, toda po Raboutojevi ponovitvi je postalo jasno, da to ni res. Le-ta je namreč oceno znižal, za koliko pa ni znano. Drugo 5,14a - Canibal je splezal Jean Bapti­ste Tribout, smer pa je doživela že kar tri ponovitve. Uspeli so: Dale God­dard, Geoff Weigand in Jim Karn.

Vrtanje po Nosu
Pod sponzorstvom firm Metolius, Montbeli in Hilti je plezalni trio Leverse, Vogel in McConnel opravil za­nimivo nalogo v znani steni El Capi­tan v ameriškem nacionalnem parku Yosemite. Povsem na novo so opre­mili popularno smer Nos, s tem pa se sam karakter smeri ni spremenil. Prusike so zamenjali z verigami, podobne posege pa bodo doživele tudi druge smeri v Yosemitski dolini.

Smith Rocks
Plezalci, ki obiskujejo ta znani ple­zalni center v ZDA ugotavljajo, da očitno le smer ,To bolt or not be‘ zasluži oceno 5,14 a. Smer White Wedding, ki sta jo preplezala tudi na­ša plezalca Srečo Rehberger in Marko Lukič, je letos degradiral Dale God­dard, ki je na ključnem mestu našel novo kombinacijo gibov. V bistvu je za uspeh potreben le en, a težak gib bolj proti desni. Namesto težke kom­binacije po levi strani je Goddardu uspelo desno in na ta način po njego­vem mnenju smer ne zasluži ocene 5,14a. V Smith Rocksu je nasploh problem v tem, ker je skala zelo drob­ljiva in se smeri spreminjajo zaradi krušenja oprimkov oziroma nastaja­nja novih luknjic. Tako je iz centra z največ smermi z oceno 5,14 v Ame­riki nastalo plezališče le z eno 5,14 - ,To bolt or not to be‘, ki pa prav gotovo nikoli ne bo izgubila svoje ve­ljave.

Eno popoldne - pet 7a+
Angležinja Felicity Butler na tek­mah za svetovni pokal vedno bolj ogroža elitne tekmovalke. Da ji gre plezanje odlično od rok, je dokazala letošnjega avgusta v angleškem pleza­lišču Malham Cove (Yorkshire).
V enem popoldnevu je splezala smeri: Yosemite Wakl, Consenting Adults, Appetite, Free and even easier in So­mething stupid. Vse imajo oceno E5/6b (7a+). Good job Felicity!

10 let »Planinarskih transverzal«
Pred desetimi leti so se »rodile« Planinarske transverzale, redna tedenska planinska rubrika sara­jevskega Oslobodjenja. Rubriko, ki izhaja ob četrtkih in je trenutno menda edina tovrstna v Jugoslavi­ji zunaj meja Slovenije, že od vse­ga začetka ureja njihov novinar Ramo Kolar. Čestitamo!
V rubriki prevladujejo kratke planinske novice, zadnje leto dve, pa ima pogosto tudi alpinistično vsebino. Ker jo žele kar najbolj približati bralcem, bodo v nasled­njih tednih posebno pozornost posvetili mnenjem in predlogom za izboljšanje. In - prvič bodo na ozemlju BiH izbirali naj­uspešnejšega alpinista te republi­ke in Jugoslavije. Te dni bodo imeli v Domu kulture posebno slovesnost ob 10-letnici.

FRANCI SAVENC

Ekstremno smučanje v Himalaji
Messnerjev spremljevalec pri osva­janju osemtisočakov, Južnotirolec Hans Kammerlander, je po intenziv­nem opazovanju proženja plazov juni­ja presmučal 4 km dolgo Diamirsko pobočje Nanga Parbata. Naklonina stene je mestoma dosegla tudi 60°. Za ta podvig se je Kammerlander dobro opremil, saj je doma izdelal posebne ultralahke smuči po dolgem predhod­nem raziskovanju materialov. Po tem dosežku so ga vprašali kakšni cilji so še pred njim. Odgovor se je glasil: »Še vedno se bom ukvarjal z ekstremnimi problemi v Himalaji, a odslej odločno brez smuči!«

Solo vzpon v Ribi
Maurizio Jordani je avgusta opravil prvo solo ponovitev znane smeri Riba v Marmoladi. Za ta dosežek je potre­boval pičlih 10 ur in 30 minut. Slavna smer je bila prvič preplezana leta 1981, šele leta 1984 pa je doživela prvo ponovitev. Tudi prosto je že preplezana (Mariacher, 1988), prav Jor­dani pa je istega leta opravil tudi prvo zimsko ponovitev.

N.R.

Tumour - Pik pobedy
Tuomeur ali Tumour je kitajsko ime za najvišji vrh Tien Šana, ki je poznan kot Pik Pobedy (7439 m). Po­leti 1990 je poskušala osvojiti južno steno (na kitajski strani) 14-članska japonska odprava. Vodja je bil Hidetsugu Nishibori (40). 7. avgusta so Nishibori, Makoto Inoue (28) in Masahiko Itoh (21) napeljali vrvi do višine 6450 m. Vrnili so se v tabor III na višini 5300 m in od tu izginili za vedno. Nekaj dni pozneje sta dva alpini­sta prišla do trojke in ugotovila, da jih je odnesel plaz. Trupel niso našli.

Sovjetska tragedija na Manasluju
Za sovjetske alpiniste je bilo letoš­nje leto resnično črno. Maja je nekaj ljudi izgubilo življenje v nevihti na Elbrusu, 13. julija je umrlo 43 alpini­stov na Piku Leninu, o posameznih nesrečah so poročali tudi iz Kavkaza in od drugod. 9. oktobra pa so prišle slabe novice še s Himalaje. Osemčlan­ska sovjetska odprava je izgubila tri alpiniste iz Alma Ate, ko so poskušali osvojiti še nepreplezano južno steno Manasluja (8163 m). Na višini 7200 m so Murat Galiev, Grigori Lunjakov in Zinur Kalitov nenadoma zdrsnili in izgubili življenje. Vsi trije so bili izku­šeni alpinisti, člani uspešne odprave, ki je avgusta v Tien Šanu prečila 12 vrhov, med njimi tudi Pik Pobedy (7439 m) in Han Tengri (6995 m). Kalitov in Lunjakov sta bila člana od­prave, ki je maja 1989 prečila Kangčendzengo, Lunjakovu pa je 7. maja uspelo osvojiti tudi Mont Everest brez dodatnega kisika.
Gre za največjo tragedijo v zgodovi­ni sovjetskega osvajanja Himalaje.

Pripravljeni AR 55
Tisti, ki so Alpinistične razglede že pokopali, so se očitno zmotili. Pisarna Planinske zveze Slovenije je sporoči­la, da je 55. številka AR pripravljena in da jo bodo oddali v tisk že ta teden. Naročniki - čimprej poravnajte ob­veznosti s položnico, ki jo boste dobili na dom.

Zveza alpinistov in plezalcev RSFSR
V Sovjetski zvezi je v zadnjih dveh letih prišlo do številnih sprememb tu­di v alpinizmu. V Ruski federaciji so kot prvi ustanovili samostojno Zvezo alpinistov in plezalcev, ki jo vodi (dr­žavni trener) Anatolij Bičkov.
»Ustanovitev Zveze je bila nujna«, je povedal Bičkov. »V zadnjih dveh letih so v naši republiki namreč usta­novili nekaj desetin novih alpinistič­nih klubov ter podobnih organizacij, dotacije Državnega komiteja za fizkulturo in šport pa so presahnile. Tre­nutno združujemo 42 klubov in trudi­mo se, da bi jim v kar največji meri omogočili normalen razvoj. Na tisoče naših alpinistov (!) opravlja višinska dela, posamezni klubi sklepajo (naj­več reklamne) pogodbe tudi s tujimi organizacijami ... Letos smo npr. zbrali že prek 50.000 rubljev. 3000 smo jih namenili pionirjem-plezalcem, precejšen del pa je šel v solidar­nostni fond za pomoč družinam alpi­nistov, ki jih je letos poleti pod Leni­novim vrhom zasul plaz«.

Izdelki z oznako »Grivel«
Mladi podjetniki, združeni v DAS- SAŠPORT (prvi del imena so začetni­ce njihovih imen, so tudi zastopniki graškega podjetja Northland) so spet uvozili nekaj kvalitetne alpinistične opreme. Največ je izdelkov podjetja Grivel iz Courmayerja (Italija) in sicer derez in cepinov, nekaj pa je tudi njihovih nahrbtnikov. Izdelke je naj­preprosteje mogoče kupiti v prodajal­ni Sport ABC Rožca v Pristavi na Bledu ali pa v istoimenski Napredka v Domžalah. Cene so ugodne, za dru­štva brez prometnega davka.

Solo pozimi na Makalu
Sredi novembra je iz Varšave odpo­tovala mednarodna odprava, ki si je za cilj izbrala Makalu (8463 m). Bel­gijka Ingrid Baeyens, ki ima za seboj že vzpone na Gašerbrum 2 ( 1988) in Daulagiri (1990) in Anna Czerwinska (Nanga Parbat 1985) bosta poskusili vzpon po Klasični smeri, Krysztof Wielicki pa bi rad opravil prvi zimski vzpon po Zahodnem stebru (Franco­ski smeri).

Slabe in Stritihova
ŠKOFJA LOKA - Na odprtem pr­venstvu Slovenije v prostem plezanju sta na umetni steni v dvorani Poden pred več kot 500 gledalci zmagala Ta­dej Slabe pri moških in Nataša Stritih pri ženskah.
Rezultati - moški: 1. Slabe (Ljub­ljana), 2. Vernerin (Trst), 3. L. Za­plotnik (Kranj): ženske: 1. Stritih (Tr­žič). 2. Hudolin (Škofja Loka), 3. Or- tar (Tolmin).

TOMO ČESEN

Zlati Triglav avstrijskemu filmu
NOVA GORICA, 15. Avstrijski film Vienna Winter Love, režiserja Cnita Faudona, v produkciji EPO filma iz Gradca, je do­bil najvišje priznanje GrandPrix - Zlati Triglav na sinoči končanem 13. mednarod­nem festivala športnih in tu­rističnih filmov. Šestčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Jure Pervanje, je Srebrni Triglav med 33 filmi iz 16 držav, ki so jih predstavili v uradni konku­renci, prisodila jugoslovanskemu filmu Cerro Torre - Južna stena režiserja Bošt­jana Korbarja, v produkciji Silva Kara in TV Slovenija. Bronasti Triglav pa je žirija dodelila nizozemskemu filmu Pravljična Nizozemska.

Pesmi o «nekoristnem svetu«
V Vinoteki na GR v Ljubljani je pred dnevi zbirko gorniške poezije predstavil športni pedagog Rudi Klinar — V korist sklada GRS
LJUBLJANA — Športnemu pedagogu Rudiju Klinarju, rojenemu v Mežici 1944, živečem v Ljubljani, pripada čast, da je izdal prvo samostojno zbirko gorniške poezije pri nas. »Tistemu, ki me je prvi navezal na plezalno vrv«, jo je simbolično posvetil, naslovil pa jo je: Z vetrom.
Seveda ne bi šlo brez pomoči, je povedal ob predstavitvi: od Krke, do posameznikov, kot je na primer France Slana, ki je Klinarja tudi upodobil za zavi­hek ovitka. Sicer pa je ilustraci­je, same viharnike, pripravil Da­nilo Cedilnik, s kaligrafijo ovitek ozaljšal Dragutin Cifrek, Niko Slana pa edicijo tehnično uredil.
Mitja Košir je v sprejnni bese­di med drugim zapisal: Kugyjeve besede so hvalnica naravi, če­prav pisane v prozi, pa vendar ena sama poezija. In naprej - Pred njim in po njem je o go­rah bilo zapisanih velikih lepih besed, zapisovali so jih tudi naši veliki pesniki, le redko pa se je našel pevec, ki bi v verze zlil svoje razmišljanje o eni najbolj »par exellence« gorniški dejav­nosti o alpinizmu.
Klinarjeva zbirka »Z vetrom« pa je nekaj takega, napisana z ljubeznijo in - iz izkušenj. Gre izrazito personalistično poezijo, ki bralcu razkriva intimen odnos do dejavnosti, ki ji je cilj »odkrivanje nekoristnega sveta«.
V zbirki je 38 pesmi. Od eno-kitičnih, dolgih vsega štiri vrsti­ce, do morda najbolj občutene Pesmi o plezalnem čevlju, ki ima pet kitic. Vsebina je različna. Največkrat so omenjane gore, stena in plezalni rekviziti, čeprav se spomni tudi nekaterih mož in takih »spomenikov«, kot je sa­motna pastirska bajta.

Čez kamen, drn, skrotje, si davno je nekdo utrl pot.
Kdove čemu v brezpotje je prišel, po kaj, od kod?

Čeprav se je Klinar z alpiniz­mom menda seznanil naključno, mu je dal veliko, celo velik del sebe. Ko je v pesem ujel kamen in led in viharnik, radost življenja na vrheh pa spomine ...
Del sicer skromne naklade (250 izvodov) so razdelili med tiste, ki so omogočili izdajo in prijateljem, preostanek pa je na­prodaj v ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9). In dohodek bo ostal kar v hiši, saj je v celoti namenjen skladu Gorske reše­valne službe.

FRANCI SAVENC

 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM
eXTReMe Tracker