Janez Pikon: Po svetovni vojni se je turistika v Alpah razmahnila. Številke v vpisnih knjigah, predavanja, razstave pričajo, da zanimanje za ta gorski svet iz leta v leto narašča. Triglavska skupina se ponaša z rekordnimi obiski. 
Bohinj, 30. julija 1932, Mogočne stene so preplezane, celo običajni turist izbira poti, ki niso markirane in odpirajo občudovalcu doslej neznane, razsežne predele. Gostoljubnost planšarjev je privabila turista na lepe planine. Kjer spoznava romantično poletno življenje. Izmed vseh predelov najmanj obiskovan je po vojni pač južni predel. Črna prst je le še izjema, toda oskrbniki obeh koč pod vrhom tožijo o slabem obisku. Državna meja po vrhovih južnega predela, legitimiranje in morda še kake druge malenkostne neprijetnosti so odvrnile turista od obiska. Južni greben je osamel in zapuščen. Njegove krasote poznajo le še lovci in smučarji, ki vedo, da boljših visokogorskih smučišč pač ne najdejo nikjer drugje. Redkejši poznavalci, ki nobeno leto ne zamude, da bi zopet ne obiskali teh samotnih vrhov, pripovedujejo o krasnih razgledih, o bogati flori in favni, ki se je v miru tako bohotno razvila. Nova vojaška pot, pripravna za slehernega turista, veže vse vrhove, od Črne prsti do Bogatina.
Podružnica planinskega društva v Bohinju je storila velevažno delo, ki ga je treba v težkih dneh krize še prav posebej pohvaliti. Posegla je, da bo veličastna Komna oživela in se ne bo Bogatin več tako samotarsko oziral v Bohinjsko dolino. Dan otvoritve objavi podružnica v kratkem.
V lepem sončnem dnevu nudi ta pot zmeren sprehod, zdaj po vrhovih, zdaj čez melišča in globeli, ves čas z razgledom na Triglavsko verigo in celo na morje.
Za Hotelom pri Svetem Janezu se vzdigne položna pot na ljubeznivo planino Na Suhi, odkoder je le še uro hoda na Rodico, ki je bila pred vojno tako zelo priljubljena. Že pri vojaški karavli pod Bogatinom se zasveti v daljavi bleščeče morje. Od Rodice do Bogatina se prikazuje turistu južni predel v pestrih podobah. Nad složno potjo se vrste zanimivi vrhovi Vogla, Kuka, Podrte gore, ki je po svoji obliki najzanimivejša v tem predelu. Od vojaške karavle pod Škrbino je zopet uro hoda do planine Govnjač in še pol do planine Na Kraju, široka planota se odpre očem. Nad njo kraljujeta oba Bogatina. S planine Na Kraju se povzpne turist v dobri uri po široki vojaški poti po dolini Gracije, odkoder se mu odpre pogled na Krn. V pol ure stoji na Velikem Bogatinu in uživa razgled, ki je po svoji barvitosti edinstven. Tam spodaj je Tolmin, v daljavi morje, pred njim veličastni Krn, na katerem občuduje italijansko vojaško pot, ki se vije kakor bela kača med strme vrhove. Med Krnom in Bogatinom se razprostirajo krnske planine, del italijanske Komne. Uho razloči smeh in besedo tolminskih planšarjev, na severni strani pa leži naša razsežna Komna. Kdor se je podal do triglavskih jezer po stari vojaški poti od Bogatina do Črnega jezera, ali jo je izbral čez planino Lopučnico, ta je ne bo več pozabil.
In vendar pripovedujejo planšarji na Govnjaču in planini Na Kraju, kako poredko zaidejo semkaj slovenski turisti. Trdijo, da je Nemcev vsako leto več. Dostop na Komno je po široki cesti od Zlatoroga tudi otroku mogoč. Ves čas pa se odpira pogled v Bohinjsko dolino in na jezero in ti prizori so edinstveni v naših planinah.
Če premišljamo o vzrokih, zakaj naši turisti tako zanemarjajo južni in jugozahodni greben, bodo morda nekateri trdili, da so pota slabo markirana, da so večne sitnosti z legitimiranjem in še kaj. Toda te pritožbe ne drže. Vojaške poti so tako lepe in zmerno izpeljane, da ne potrebujejo nobenih markacij. Kdor pa obišče te kraje le enkrat, ta ne more prehvaliti gostoljubnosti in postrežljivosti naših graničarjev. Edina neprijetnost, ki je doslej turistu južni greben odtujevala, je pač pomanjkanje turistovskih koč.
Podjetni in uvidevni domačini so se letos lotili težkega dela, da bi z novo kočo odprli južni greben. Bohinjska podružnica SPD, katero vodi agilni posestnik in gostilničar v Srednji vasi, gospod Berce, poznan pri vseh starejših in mlajših turistih, je sklenila, postaviti kočo na planini Na Kraju. Na tej planini stoje in razpadajo še danes mogočni vojaški objekti, ki so tvorili v svetovni vojni na Komni udobno in številno naselbino. Koliko narodnega premoženja je na ta način propadlo. Gospod Berce in požrtvovalni odborniki bohinjske podružnice SPD, so postavili na temeljih bivše vojaške bolnice udobno turistovsko kočo, ki bo odprta poleti in pozimi. V današnjih dneh, ko je gospodarska kriza zvezala roke tudi najpodjetnejšim je bilo postavljanje nove koče združeno in omogočeno le z velikim idealizmom, s katerim so se imenovani lotili dela. Od spomladi se je delalo, na vse načine, s kulukom, dobro voljo in uspeh je lična stavba, ki bo otvorjena in posvečena v prvi polovici avgustovih dni. Najtežje težkoče so zdaj premagane.
Odprta je pot na Bogatin, postavljeno je prenočišče na primerni točki za turiste, ki bodo preko Komne, od Koče pri Triglavskih jezerih posečali Bogatin. Zgrajeno je izhodišče od Bogatina do Rodice ali celo Črne prsti. Smučarjem bo dobrodošlo novo zimsko zatočišče planina Na Kraju, kjer jim ugodne snežne prilike nudijo veselje do pozne spomladi. Marsikdo, ki bo sedaj pričel obiskovati te kraje, se ne bo mogel načuditi, v kakih višinah so stale vojaške naselbine, ki pričajo o polpretekli zgodovini.
J. K., časnik Jutro, 31. julij 1932
V novem planinskem domu pod Bogatinom
Jutro (1932): Podjetni odborniki in člani bohinjske podružnice SPD so tako rekoč preko noči postavili na planini Na Kraju prekrasno planinsko postojanko in s tem odprli visokogorski raj pod Bogatinom širokemu krogu planincev in smučarjev.
Pomladi so se na seji pogovarjali o tem načrtu. Zamisel je bila tako posrečena, da so argumenti za takojšnjo gradnjo kar deževali. Eni so obljubili, da poskrbe les, drugi so prevzeli ostala dela, in tako je vzrasla iz tal postojanka, ki bo že sedaj izvrstno ustrezala svojemu namenu. Sama pot od Savice do planine Na Kraju je divje romantična. Pogledi na Bohinjsko Jezero so odtod najlepši. S planine same pa gredo široke poti na vse vrhove okrog Bogatina. Pozimi pa bo nova planinska koča posredovala tudi najbolj razvajenim smučarjem preobilne gostije terenskega smuka in višinskega sonca.
Za slovesno otvoritev, ki je bila preteklo nedeljo, je vladalo med domačini v Bohinju sila veliko zanimanje. Zbralo se je veliko število domačinov iz vse bohinjske kotline, pa tudi s sosednih planin so prihiteli pastirji in planšarice v obilnem številu.
Obisk s strani turistov je bil res da pomanjkljiv. To pa ni motilo radostnega razpoloženja, ki je vladalo ves dan na planini. Slovesnost se je pričela z mašo na pokopališču. Daroval jo je g. Anton Dodič, kaplan iz Srednje vasi. Njegova pripoved evangeljsko besedilo je izražala pietetna čustva do pokopanih junakov in do planinskega raja pod Bogatinom. V dušo so segale besede o tistih, ki so dali mlada življenja za blagor domačije in svobodo rodu. Nova planinska postojanka naj navaja ljudi k neskaljeni ljubezni do bližnjega in do stvarstvu. Vzpodbudne misli svečenika in opravilo na visoki planoti sredi križev sta napravila na prisotne nepozaben vtis. Podobno intimna je bila nato otvoritev koče.
Prijatelji bohinjske podružnice SPD, gosti in zastopniki sorodnih društev so se zbral okoli mlajev. Strumno je stopil med nje predsednik podružnice g. Hodnik in jih pozdravil v imenu odbora. V jedrnatih stavkih je orisal nastanek koče, njen pomen za poletno turistiko in zimsko smučarstvo.
Koča je zgrajena za prvo potrebo, odbor pa ima še daljne smotre. Zahvalil se je odbornikom in darovateljem, nato pa podal besedo zastopnikom društev.
V imenu TK Skale v Ljubljani je otvoritev pozdravil in čestital odboru za storjeno veliko delo človekoljublja in ljubezni do naših planin g. dr. Josip Birsa, šef Agencije Avale v Ljubljani. V sedanji gospodarski stiski je odbor vzel nase težavno nalogo, dovršil pa jo je tako imenitno in naglo, da mu gre zahvala vseh slovenskih planincev in smučarjev. Odkrit in postopen je postal z novo planinsko postojanko visokogorski raj nenavadnega čara. Vsi, ki ga bodo uživali v žaru poletnega jutra na vrhovih Bogatinov ali na Podrti gori in drugih vrheh ali po sneženih poljanah pomladi, se bodo morali spomniti sedanjih dobrotnikov.
Za bohinjski smučarski klub je povzel besedo g. Tomaž Godec, smučarski prvak, ki bi rad iz Bohinjskega kota, zlasti pa iz terenov pod Bogatinom pričaral nekak jugoslovenski Davos. Zahvalil se je graditeljem v imenu mlade smučarske garde, ki obeta še velika dejanja. V imenu prometnega in olepševalnega društva je govoril g. Stanko Hribernik, za Gorenjski zimskošportni podsavez pa g. Tomažič.
Mlado in staro se je razgrnilo po notranjih prostorih in na klopi pred kočo. Vse je hitelo okrepčevat z okusno toplo in hladno hrano. Otvoritveni svečanosti primerno je bilo tudi vse popoldansko rajanje mladine ob godbi harmonikarjev. Na planini se je razvila pravcata veselica, ki je trajala do mraka. Vsi so se razhajali s prijetnim občutkom, da so preživeli na Bogatinu in pod njim nebeški dan. Take ure v naročju visokogorskega sveta, kakršen je pod Bogatinom, in sredi vedrih, blagih ljudi, ostanejo v trajnem spominu.
Vsakomur svetujemo, naj čimprej pohiti v ta kraj, ker bo zrl tostran in onstran državne meje nebeško lepe krajinske predele. Dostop od Savice po položnih serpentinah je kratek in gre skoro ves čas v senci listnatega gozda.
časnik Jutro, 11. avgust 1932
Janez Pikon