Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nesreča v Kamniških planinah?

ponedeljek, 18. julij 1938, ob 14:29, Boris Štupar, ogledov: 1580

Slovenski narod (1938): Kamniške planine so najbrž zopet zahtevale človeško žrtev. Od snoči pogrešajo 19-letnega Viktorja Brejca, uslužbenca v tovarni usnja g. Antona Knafliča v Kamniku.

Kamnik, 18. julija 1938
V soboto se je napotila večja družba Kamničanov na Krvavec na izlet. Včeraj so odšli na krajšo turo naprej proti Korenu, da bi natrgali planik. Na Korenu se je družba razšla, vsak je šel svojo pot, kjer je pač mislil, da bo našel največ in najlepših planik. Dogovorili so se, da se snidejo spet v koči na Krvavcu.
Ob določenem času so se res vsi zopet vrnili v kočo, le Viktorja Brejca ni bilo. Tovariši so ga čakali do pozne noči, ko ga pa le ni bilo nazaj, so odšli v Kamnik in obvestili reševalno postajo SPD. Takoj je odšla na Krvavec rešilna ekspedicija, ki je davi zarana odšla iz koče na Koren, da poišče sled za Brejcem. Za ekspedicijo sta davi odšla v planine še dva moža, da se pridružita reševalcem. Ekspedicija se dopoldne še ni vrnila, zato je upravičena bojazen, da je Brejc zdrknil v prepad.


Zopet žrtev trganja planik
Usnjarski pomočnik Viktor Brejc se je ubil v nedeljo v Kamniških planinah
Kamnik, 19. julija
Ko smo včeraj na kratko poročali o novi nesreči na Kamniških planinah, smo imeli vendarle še upanje, da najde rešilna ekspedicija ponesrečenca še živega ali pa vsaj lahko poškodovanega. In v tem upanju je ves Kamnik spremljal v duhu rešilno ekspedicijo in se nadejal, da to poročilo kar najboljše. Žalibog se naše nade niso izpolnile. Kamniške planine so to pot zahtevale življenje vrlega fanta, delavca In člana SPD, usnjarskega pomočnika Brejca Viktorja, rojenega l. 1908. v Novaki–Cerkno v Italiji, ki je vestno služil našemu tovarnarju g. Antonu Knafliču. V nedeljo, ob pol 1. uri, torej v zgodnjih jutranjih urah, se je napotila družba treh fantov, delavcev pri g. Knafliču, čez Osredek proti Krvavcu. Na križpoti Krvavec–Koren se je eden ločil in odšel proti Krvavcu, Brejc pa je krenil s svojim prijateljem proti Korenu. Med potjo proti Korenu sta se pa tudi ta dva ločila. Brejc je odšel proti Košutni. Njegov tovariš Pižmoht Štefan pa proti Korenu. Blizu ravnice na Košutni, kjer se dvigajo proti Kamniški Korošici nasproti Osredka visoke stene, tam kjer najde turist najlepše planike, je zašel Brejc skokoma na neko polico, s katere sprva ni mogel najti izhoda. Klical je prijatelja Pižmohta in mu je povedal, da se bo že nekako izmotal iz nevarnega položaja, on pa naj gre poročat o njegovi nesreči prijatelju Burgerju Andreju, ki je odšel na Krvavec. Naročil mu je, naj pove, da je v zelo težkem položaju, vendar upa, da se mu bo posrečilo priti na varno. Zadnje njegovo poročilo je bilo, naj ga oba prijatelja počakata na križišču, kjer so se ločili, da se potem skupno vrnejo proti Kamniku.
Prijatelj Pižmoht je odšel proti Krvavcu, kjer je o nesreči tovariša Brejca obvestil vse. Medtem pa si je Brejc hotel pomagati s police in to je bilo zanj usodno. Omahnil je z visoke stene kakih 100 metrov globoko ter obležal na dnu prepada, sključen in ves razbit za skalo. Imel je počeno lobanjo, izbito levo oko, leva stran prsnega koša je bila udrta, desna roka pa zlomljena. Bil je seveda takoj na mestu mrtev, Pižmoht ie s svojim tovarišem Burgerjem zaman pričakoval prijatelja na križišču, kjer so se ločili. Čakala sta več ur in ker sta mislila, da je radi nevihte ubral drugo pot, sta ponoči prišla v Kamnik. Ker pa prijatelja nista našla v Kamniku, sta takoj zaslutila nesrečo in sta pozno v noči poklicala rešilno postajo SPD v Kamniku, da je takoj sklicala rešilno ekspedicijo, ki se je že ob 24. uri napotila proti Krvavcu. V rešilni ekspediciji so bili poleg znanega Erjavška Franca, še Kumer Ivo, Pižmoht Štefan, Močnik Marko, Žnideršič Jakob, Cerle Alojz in Purger /Burger/ Andrej, vsi iz Kamnika.
Rešilna ekspedicija je bila že zjutraj ob 5. uri pod Korenom. Člani so klicali na vse strani in pričakovali, da se jim bo Brejc oglasil, toda zaman. Šele po 2 urnem iskanju je prišel do klobuka prvi Erjavšek Franc, malo globlje je ležala denarnica in kakih 10 metrov od nje je ležalo Brejčevo truplo v krvi in vse razmesarjeno.
Prenos trupla v dolino je bil zelo težaven. Ovirala ga je visoka trava in hude strmine, ki jih ima Košutna na južni strani zelo veliko. Skoraj 9 ur je nosila ekspedicija truplo do Ribje peči v dolino Bistrice, od koder je potem g. Knaflič prepeljal truplo svojega delavca na dom, kjer žalujeta za njim mati in sestra.
S pokojnim Brejcem izgubita mati in sestra dobrega sina oziroma brata, ki je skrbel za družino, tovarna Knaflič pa vestnega delavca, ki si je s svojim delom in pridnostjo pridobil splošne simpatije.
Pogreb nesrečne žrtve planik, katero so člani ekspedicije včeraj okrog 19. ure prinesli v Kamnik, bo danes ob 19 na pokopališče na Žalah. Žalujočim naše najiskrenejše sožalje, pokojnega Viktorja pa bomo vsi ohranili v častnem spominu.

Zadnja pot žrtve planin
Kamnik 20. julija
Tragično preminulega Brejca Viktorja, ki se je v nedeljo pri nabiranju planik ponesrečil na Košutni v Kamniških planinah, smo včeraj ob 19. uri spremili na njegovi zadnji poti na idilično pokopališče Žale. Kamničani so navezani na svoje planine, katere ljubijo iz vsega srca in tem težje jih zadene, če zvedo, da so te lepe planine zahtevale človeško žrtev. Kako globoko jih je pretresla tragična nesreča delavca, ki je v cvetu let žalostno končal v planinah, katere je toliko ljubil, nam priča ogromna udeležba pri njegovem pogrebu.
Za križem so nosili 7 krasnih vencev ni več šopkov, ki so jih darovali roditelji, tovariši sodelavci, tovarnar g. Knaflič, osobje tovarne Knaflič, delavsko pevsko društvo »Solidarnost« in podružnica SPD v Kamniku, katere dolgoletni član je bil pokojnik. Nato je korakala kamniška mestna godba, ki je igrala žalne koračnice, za njo pevsko društvo »Solidarnost«, ki je pred hišo, v cerkvi na Žalah in ob odprtem grobu, zapelo ganljive žalostinke. Za krsto, katero je nosilo 6 turistov v planinski opremi, in sorodniki, pa je stopalo ogromno število občinstva. Mrak je že legal na zemljo, ko se je ob odprtem grobu poslovil od nesrečnega mladeniča v imenu delavstva, njegov tovariš, ki je v krasnih besedah opisal kremeni značaj pokojnika, ki je bil radi svoje ljubeznivosti in iskrenosti splošno priljubljen. Naj bo nesrečni žrtvi naših planin zemlja lahka!

SN 158, pon, 18. jul 1938, 3, Nesreča v Kamniških planinah? Brejc avtor?
SN 159, tor, 19. jul 1938, 2, Zopet žrtev trganja planik (opis reš.)
SN 161, čet, 21. jul 1938, 2, Zadnja pot žrtev planin (avtor verjetno Ivan Zika)
Za splet pripravil France Malešič

 

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker