Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alarm s planin

petek, 7. julij 1933, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 964

Jutro (1933): Eden je srečno rešen iz velike nevarnosti, drugi pa se sprehaja po Ljubljani, ko ga po planinah išče z veliko požrtvovalnostjo mnogo planincev

Kamnik, 6. julija 1933
Včeraj zvečer je tajništvo podružnice SPD v Kamniku po telefonu meščanske korporacije prejelo poročilo, da so v dolini Korošice pod Mokrico našli onemoglega ponesrečenega turista, ki je že tri dni brez moči ležal v nekem zavetišču in je nujno potreben zdravniške pomoči. Iz Stahovice je medtem že odšla rešilna ekspedicija pod vodstvom gorskega vodnika g. Erjavška, da spravi ponesrečenca iz Korošice.

V Kamniških planinah sta dve Korošici: skalna Korošica pod Dedcem, na kateri stoji Kocbekov dom, in gozdna Korošica na desnem bregu Kamniške Bistrice pod Mokrico, kjer ima kamniška meščanska korporacija najbogatejše gozdove. Po dolini Korošice ima tudi zgrajeno poltretji kilometer dolgo vodno rižo za spravljanje lesa v dolino. Eden izmed korporacijskih delavcev, ki spravljajo les po riži, je šel v sredo proti večeru po neko orodje v hrib nad rižo. Spotoma je slišal slabotno človeško stokanje, ki je prihajalo iz neke mahovnice, kakor pravijo drvarji majhnim, iz smrekovega lubja in vej postavljenim kolibam, v katerih imajo spravljen mah za mašenje razpok v vodni riži. V kolibi je ležal človek srednjih let, ki je bil vidno oslabljen in se je komaj premikal. Delavec mu je pomagal, kolikor je mogel za prvo silo, nato pa je odhitel na telefon v Stahovico in obvestil tajništvo SPD v Kamniku s prošnjo, da pride takoj pomoč.

Ekspedicija je prišla pozno ponoči na kraj, kjer je ležal neznani moški. Ob dveh ponoči so ga prenesli do poti, kjer sta že čakala zdravnik dr. Janez (prav: France) Pucelj in tajnik kamniške podružnice SPD g. Makso Koželj. Z avtomobilom so nato ponesrečenca zapeljali do Stahovice, kjer si je nekako opomogel, da je lahko vsaj nekoliko govoril in pojasnil, kako je prišel v tako mučen položaj. Iz kratkih pojasnil, ki jih je dal, posnemamo, da gre za Viktorja Puca, rojenega leta 1893 v Soli pri Vipavi in stanujočega v Ljubljani. V nedeljo se je podal iz Bistrice preko Korošice na Krvavec. Pod Mokrico si je hotel privoščiti majhno južino. Med jedjo pa mu je zdrknil po strmem bregu nahrbtnik in se valil v dolino. Pognal se je za njim, pri tem pa je prišel na hujšo strmino, kjer se ni več mogel ustaviti. Bil je v velikem strahu, da bi po strmi plasti grušča priletel na kraj kakega prepada in se ubil. Ta strah je močno deloval nanj. Ko se je z majhnimi praskami in poškodbami od udarcev ob kamenje ustavil na dnu plazu, se skoro ni mogel premakniti. Ko je ležal tri dni brez hrane in pomoči v mrazu in megli, je bil po srečnem naključju najden in rešen.

V Kamniku se je novica hitro raznesla in splošno se je govorilo o smrtni nesreči. Pozno zvečer pa je prišla nova vest, da se je v steni pod Konjem smrtno ponesrečil neki ljubljanski turist. V koliko je vest odgovarjala resnici, se ni dalo točno ugotoviti. Tovariši dozdevnega ponesrečenca so prosili, naj se jim pošlje pomoč, da bi ga poiskali. Iz Kamnika se je takoj ob 22. odpravila v planine družba planincev. Iskanje v planinah je bilo zelo otežkočeno zaradi goste megle. Vesti o tej nesreči so bile zelo vzemirljive in mnogi so tudi v sredo zjutraj videli na Arsenikovi /Rzenikovi/ steni tri plezalce. Pozneje se je doznalo, da so imeli še enega tovariša, ki pa je zaostal in izginil. Tovariši so ga iskali vsepovsod in ker ga niso našli, so domnevali, da se je ponesrečil kje v steni in obvisel na kakem pomolu. Tudi družba Kamničanov, ki se je že v sredo zvečer podala v planine, ga je pomagala iskati.

Vsa skrb in trud, s katerim so šli mnogi reševalci na delo, pa se je izkazala za nepotrebno. Iz Ljubljane je namreč četrti plezalec »pogrešani ponesrečenec« danes sporočil tajništvu SPD, da je že zdavnaj doma in da ga zastonj iščejo. Najbrž se je spomnil, da je potrebno tako obvestilo, ko je bral v »Slovenskem Narodu« poročilo o pogrešanem turistu. Dotlej pa se je mladenič mirno sprehajal po Ljubljani, ko ga je z vso vnemo po planinah iskalo okrog 20 planincev.

Jutro 156, pet, 7. jul 1933, 3, Alarm s planin dve akciji


za G-L pripravil France Malešič

 

eXTReMe Tracker