Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Skrivalnice (1.)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi

 


Cvetovi gnezdovnice od blizu.


Najprej se odpro spodnji cvetovi gnezdovničinega socvetja.


Šele pogled na socvetje muhovnika od blizu nam pokaže, da imamo pred seboj orhidejo.


Zeleni volčji jezik se skriva na pašniku.


Volčji jeziki so pogosto rdeči.


Cepetuljka je najmanjša, a raste najviše.


Trokrpi koralasti koren je dragocena redkost v naših gozdovih.


 

petek, 13. julij 2012, ob 05:30, Alenka Mihorič, ogledov: 3383

Gorski vrtovi: Mnogokrat gremo mimo biserov našega rastlinstva – orhidej, ne da bi jih sploh opazili. Včasih je bolje tako, tudi to je del njihovega boja za preživetje.

 

Kajti prenekatera lepotica, ki se diči z živimi barvami, postavnostjo in vonjem, zaradi nevednosti ali zgolj skušnjave konča v vazi doma ali celo v gorski koči. Prijateljica mi je omenila, da z nekaterimi orhidejami krasijo celo cerkve. Odtrgane hitro ovenejo, škoda pa je storjena tudi zato, ker rastline ne bodo naredile semen za naslednje rodove. V naravi jih je vse manj tudi zato, ker človek prilagaja okolje v skladu s svojimi potrebami, in če zakon ne bi varoval ogroženih rastlin in njihovih habitatov, bi preprosto izumrle. Zakon pa varuje tudi tiste orhideje, ki sicer niso ogrožene. Prav vse so pomemben del biotske raznovrstnosti na planetu.


Rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis)
Rjava gnezdovnica v mračnem gozdu ne vzbuja pozornosti.Že ime pove, da je rastlina rjave barve – kot pomladna gozdna tla, prekrita z odmirajočim listjem. Prehranjuje se mikotrofno, kar pomeni, da dobiva hranilne snovi z zajedanjem glive Rhizoctonia neottiae tako, da razgrajuje njene hife, ko te prodrejo v njene gnezdasto razrasle (od tod tudi njeno ime), odebeljene korenine. Razširjena je po gozdovih vse Slovenije od nižin do subalpinskega pasu. Včasih jo najdemo tudi med grmičjem ali na travnikih blizu gozda. Raste tudi drugod po Evraziji, a ni povsod enako pogosta kot pri nas. Zraste do 50 cm višine. Na steblu brez klorofila so majhni luskolisti, prilegli k steblu, na vrhu stebla pa mnogocvetno socvetje. Cveti od maja do julija. V rjavih cvetovih z dvokrpo medeno ustno so samo poliniji (prašniki) rumeni. Stebla s plodovi se počasi sušijo in jih pogosto lahko vidimo še naslednjo pomlad.


Jajčastolistni muhovnik (Listera ovata)
Mlada jajčastolistna muhovnika s popki.V celoti zelena rastlina najprej požene dva nasprotna široko eliptična lista, dolga 4-15 cm, nato pa med njima vznikne cvetno steblo, ki se s starostjo lahko podaljša na preko pol metra višine. Socvetje ima 15-50 cvetov z do 5 mm velikimi podpornimi listi. Cvetni listi so strnjeni v čelado, izpod katere gleda medena ustna, katere roglja dosegata do 12 mm dolžine. Barva cvetnih listov variira od zelene do rumenozelene, lahko imajo tudi rdečkast nadih. Ta muhovnik je pogost po vsej Sloveniji od nižine do subalpinskega pasu, najraje pa ima gozd in njegove robove.


Srčastolistni muhovnik ima dobre varovalne barve, zato ga zlepa ne opazimo.
Srčastolistni muhovnik (Listera cordata)
je zelo redka kukavičevka, v vseh delih precej manjša kot jajčastolistni brat, cvetove, ki jih je 6-15 v rahlem, vsestranskem navidezno grozdastem socvetju, pa ima pogosteje rdečkasto obarvane. Medena ustna je rdečevijoličasta, več kot do polovice razcepljena v dve ozki krpi. V srednjem delu stebla sedita dva nasprotna, srčasta lista (redko se najdejo primerki z več listi). Rastišča so v iglastih gozdovih, na robovih visokih barij. Mala rastlinica ima rada mahovita tla z veliko trhline in malo bazičnih in dušikovih spojin.
Sama ga še nisem našla, sliko je prijazno posodil g. Marjan Šenica.


Rastlinski rod muhovnikov je dobil ime po angleškem zdravniku Martinu Listerju (1638-1711).


Zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride)
Izpod čelad se stegujejo zeleni ali rdeči jeziki.10-30 cm visoka zelnata trajnica ima v zemlji dlanasto deljene gomolje. Na steblu lahko naštejemo 3-6 stebelnih listov, spodnji so jajčasti, drugi pa suličasti. Cvetovi tvorijo zelenkasto ali rdeče nadahnjeno socvetje s 5-30 cvetovi. Cvetove podpirajo precej veliki ozko suličasti podporni listi, spodnji so daljši od cvetov. Cvetni listi so strnjeni v čelado. Do 1 cm dolga medena ustna ('jezik') je trokrpa, srednji zobec pa je razločno manjši od stranskih dveh. Cvetove oprašujejo nočni metulji. Med visoko travo na pašnikih se rastlina zlahka skrije. V nižini je ne bomo našli, morda pa se nam odkrije na gorskem pašniku, med ruševjem ali še višje med čvrstim šašjem. Ljubi bolj ali manj bazična tla z malo apnenca in dušikovih spojin. Že marsikje sem imela srečo videti zeleni volčji jezik: na Menini planini, Mangrtskem sedlu, Veliki planini, Kokrskem sedlu, ob poti na Peco in drugje. Cveti od maja do avgusta. Poznajo ga tako v Evropi kot tudi v Severni Ameriki.


Alpska cepetuljka (Chamorchis alpina)
V visokogorju se moramo skloniti ali iti na kolena, da se cepetuljka prikaže očem.Naša najmanjša orhideja je resnično težko izsledljiva. A potem, ko človek ve, kje naj išče, jo bo lažje izluščil iz visokogorskega bilja. Čeprav naj bi dosegla velikost do 10 cm, so največji primerki, ki mi jih je bilo dano opazovati, komaj presegli pol tolikšno višino. Da jo še težje najdemo, poskrbijo travasti listi, ki so žlebasto zganjeni in skoraj tako dolgi kot cvetno steblo. Cvetovi so veliki le nekaj milimetrov, rumenozeleni do rjavkasti, medena ustna je cela ali šibko trikrpata, zasukana proti steblu. Kljub svoji majhnosti je cepetuljka prav vzdržljiva planinka, saj večinoma raste v ostrem podnebju nad 2000 metri visoko v Alpah, Karpatih, Tatrah, v Romuniji in Skandinaviji (borealno-alpinska vrsta). Sama sem jo prvič našla na vršičku Košutnikovega turna, kasneje pa smo jo s prijatelji občudovali še na Peci in na Mangrtskem sedlu.


Trokrpi koralasti koren (Corallorhiza trifida)
Srečo ima, kdor v gozdu ugleda trokrpi koralasti koren.Precej redka orhideja se skriva v zakisanih tleh iglastih gozdov od nižjih hribov do visokega montanskega pasu. Ime je dobila po koralasto oblikovanih podzemnih delih. Prehransko je delno odvisna od gliv. Nima pravih zelenih listov, steblo ovija le nekaj luskolistov. Od pol do enega cm veliki rumenkasti cvetovi so na 5-20 cm visokem steblu razvrščeni v obliki klasa. Medena ustna je majhna, njen osrednji del je belkast z rdečimi pikami. Stranski venčni listi so štrleči in daljši od ustne. Mala rastlinica uspeva redko raztreseno na območju Evrazije in Severne Amerike. Meni se je sreča nasmehnila sredi junija v gozdovih Pokljuke.

Prihodnjič bomo med gorsko travo poiskali še nekaj orhidej – skrivačic.

Alenka Mihorič

 

Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.

 

eXTReMe Tracker