Čeprav že vnaprej vem, da bom kritiziran in popljuvan z vseh možnih strani, bom napisal, da sem za zgraditev navedene traktorske vlake oz. povezovalne ceste, ki jo očitno potrebuje agrarna skupnost Dovje-Mojstrana. To pa predvsem iz razloga, ker danes več ne živimo v srednjem veku, ali nekateri pač še vedno. Ker ne hodim samo po naših gorah, ampak tudi v soseščini, se pravi v Italiji in Avstriji sem videl ničkoliko takih cest in seveda veliko planin, ki so še danes žive ali ki so ravno zdaj spet oživele. Tam se veselo pase živina, objekti so obnovljeni, na nekaterih so urejeni celo bivaki za planince, skoraj vse pa krasijo razne tablice z znakom EU in napisi raznih evropskih projektov, ki so omogočili obnovo. Na teh planinah se večinom dobi odličen sir (predvsem italijanskih), pa tudi drugi mlečni izdelki, kakšno pivce, dobra salama in vse to ti postrežejo na lesenih klopeh pod skupnim imenom "agri turismo". Skrajni čas je, da se rešimo slovenske zaplankanosti, najdemo sposobne ljudi, ki bodo znali kandidirati za evropska sredstva in jim preprosto dovoliti, da začnejo delati, pa ne bo več nobene propadle planine. Pa to ne velja samo za TNP, ampak povsod. Saj dobro vemo kako se vse zarašča in propada, pa ne samo planine, ampak nekoč cvetoče kmetije. Pogoj za vse to pa je seveda v prvi vrsti dostopna cesta in pa seveda sprememba sedanje neživljenske zakonodaje na tem področju. Prepričan sem, da je veliko mladih, ki bi želeli delati v čistem življenskem in delovnem okolju, ki na takšnih planinah vsekakor je. Sicer sem o tem pred časom že pisal in se ne bi želel več ponavljati. Vse kritike, ki jih toliko skrbi ta cesta in s tem povezano varstvo okolja, pa bi vprašal: Kje pa ste bili, ko so se odvijale čistilne akcije pod Kredarico? Seveda, lahko je pametovati izza računalnika. Pastirji oz. člani agrarne skupnosti pa naj po tisti strmi stezi vodijo živino in na ukrivljenih hrbtih nosijo proizvode z planine nazaj v dolino, da zaslužijo nekaj drobiža.

G. Maretu. O brcanju v temo bi se seveda, dalo razpravljati, pa ne bom, ker g. Mareta pač ne poznam, pred sabo pa imam rad znane sogovornike. Napišem pa lahko, da vse doline, ki jih je naštel dobro poznam in sem vse tudi prehodil, problematiko poznam tudi širše. Da so različni interesi je povsem jasno. Zakaj pa od tega ne bi imeli kaj tudi gozdarji in morebitni lastniki gozdov in še kdo. Pojdite v tujino pa si oglejte Predalpski parki (Prealpi Gulia), ali Visoke ture (Hohe Tauern). Vse je v parku, ceste so do višine preko 2500 m, sekajo les, pasejo krave in drobnico, gradijo hotelčke in vsi lepo živijo. In še nekaj o goznih gospodarstvih. Še zelo dobro se spomnim kako je bivši GG Maribor na Pohorju v 70 letih prejšnjega stoletja gradil gozdne ceste in številne vlake, ki so tako postale marsikje edina vez z dolino in so tako omogočile preživetje takratnih kmetov. Po razpadu gozdnih gospodarstev v 90 letih, ko je propadlo tako ali drugače tudi veliko drugih podjetij so se začeli kmetje resno spraševati kdo bo sedaj obnavljal te gozdne ceste, država jih ni hotela, občina jih ni bila sposobna. In ko danes obiščem te kraje lahko ugotovim le, da je marskikatera kmetija že zapuščena, ceste razkopane in skoraj naprevozne in še bi lahko našteval. Seveda vem, da se lahko živali pasejo tudi v dolini, kmetje pa lahko tudi tam delajo sir,pa še lažje je vse skupaj. No nekateri se tudi s tem verjetno ne bodo strinjali, ampak meni je prav vseeno, jaz sem marsikaj videl tudi v tujini in ne zdi se mi nič spornega, če pa je kdo sposoben živeti od pogleda na lep jesensko obarvan gozd pa naj živi, jaz mu želim vse najbolje.

V neokrnjeno naravo in kulturno krajino spadajo tudi planine z vsemi pripadajočimi objekti vred. In če pogledamo nekoliko nazaj in se vprašamo zakaj so te planine sploh nastale, lahko ugotovimo, da prav vse iz čiste nuje po preživetju. Ker ljudje že od nekdaj živijo predvsem od hrane in pijače in ne od lepih pogledov in ker v dolini ni bilo dovolj paše so se v poletnem času pač preselili nekoliko višje v gore. Tam so krčili gozdove in tako pridobivali pašnike, nadelali kilometre stez, ki jih imamo danes kot planinske poti, bolj drzni za lazili za gamsi in preplezali marsikatero steno. Nad Trento in verjetno še kje so sekli (kosili) vse do skalnatih vrhov in v rjuhah na hrbtu nosili borno seno v dolino za preživetje živali preko zime. Pa dovolj o tem. Ker se je Domen dotaknil še vzpenjač na 3000 metrov in turnih smučarjev, pa čeprav ne spada k osnovni temi bom o tem podal še svoje mnenje. Tudi sam sem turni smučar in res ne vidim razloga zakaj ne bi širil obzorij in šel še kam preko meje. Da tujci hodijo k nam zaradi neokrnjene narave se povsem ne strinjam. Tudi Slovenci hodimo smučat v Avstrijo in Italijo pa še kam dlje, pa ne zato ker imajo tam žičnice (primer Ankogel) ali pa ker imajo po zaprtih cestah urejene taxi prevoze, (primer taxi do Juhanishutte, taxi in konjsko vprego do Venedigerhaus), kot tudi ne zato ker je tam običajno prej sneg in dalj ostane, ampak preprosto zato, da vidimo in preizkusimo kaj novega. Podatke o žičnicah in taksistih lahko dobimo celo v slovenskem turnosmučarskem vodniku in prav je tako. Sicer pa če bo kdaj tista cesta res narejena, se bom z veseljem podal po njej s smučmi do Vrtaške planine in naprej na Sleme, ker je tista strma steza res odvratna.

Druga plat Igorjeve medalje pa so vzpenjače, ki dostavljajo "planince" v salonarjih na 3-tisočake, visokogorski hoteli (z odlično gostinsko ponudbo), visokogorska smučišča...

Za ugotovitev, da se ta cesta ne namerava graditi zaradi tistih 40 krav, pač ni potrebno biti preveč brihten! Komu in zakaj je v interesu limati nalepke EU po Vrtaški planini, pravzaprav tudi ni pomembno, dejstvo pa je, da bo tudi tako polimana planina težko konkurirala svojim evropskim sosedam!

In predvsem se je treba vprašati, zakaj v naših hribih srečujemo planince z držav, ki jih omenja Igor, zakaj italijanski in avstrijski turni smučarji, s krajev blizu meje, smučajo raje v Sloveniji kot doma? Odgovor je preprost - ker iščejo neokrnjeno naravo, ki je doma že skorajda ne najdejo več. In to je pravzaprav edini adut, ki ga Slovenija ima, kjer lahko konkurira in v tem trenutku (še) celo precej prekaša svoje bolj razvite sosede. Razmišljanje nekaterih, da bodo za slovenski turizem naredili največ, če bodo omogočili prihod na Vrtaško planino brez pohodnih čevljev in tem "planincem" tam prodali kako pivo in kolobar sirčka, pa je resnično strašno omejeno!

Prepričan sem, da tudi če na zadevo pogledamo zgolj in samo s komercialno turističnega vidika, je za Slovenijo še vedno največji adut prav neokrnjena narava! Da o kakem drugem vidiku, kot je npr. naravovarstveni, itak rajši ne izgubljam besed!

Na vprašanje, zakaj mi hodimo s turnimi smučmi v tujino, se povsem strinjam z Igorjem! Moje mnenje, zakaj tujci hodijo k nam, pa se opira predvsem na naključne pogovore s temi smučarji. In dejstvo tudi je, da več tujcev srečamo npr. na Kredarici ali na Kotovem sedlu, kot pa denimo na Begunjščici. Ker poleg žicnic lahko smučajo tudi doma, takih terenov jim pa tudi ne manjka!

In vzpenjače na 3-tisočake so za moje pojme povsem v kontekstu ceste na Vrtaško planino. Danes cesta na Vrtaško planino, jutri vzpenjača....denimo na Mangrt! Pa še eno kapelico s "pušco" poleg križa na vrhu, vse skupaj polimamo z nalepkami EU in že se lahko potrkamo po prsih, kako prav nič ne zaostajamo za Dolomiti in kako skrbimo za turistični razvoj Trente...??!!

Ne najdem pa povezave med pomenom izkoriščanja "nekoristnega sveta" za preživetje v preteklosti in cesto na Vrtaško planino danes. Menda nas ne misli kdo prepričat, da je ta cesta danes življenskega pomena za Mojstrčane?!

Sprašujem spoštovanega Iztoka Juga Petača, kaj je s svojo pripombo želel povedati. Nikakor ne najdem povezave z nekimi "delnimi lastniki TNT-a" ter njihovo pastoralno dejavnostjo in problematiko izgradnje traktorske vlake na Vrtaško planino.

Seveda se s tistimi, ki nasprotujejo izgradnji cesta na planino, globoko strinjam. Delo Butalcev - žal!

Spoštovani Iztok Jug Petač sedaj te pa razumem. Po tvoje, je za grobe posege v TNP, najbolj odgovorna RKC. Predvidevam pa, da kot oseba, najverjetneje kardinal Rode. Tvoje razmišljanje je ravno tako bebavo, kot razmišljanje tistih, ki želijo na vsako planino zgraditi cesto za motorna vozila.

... in to s štirikolesnikom, kajne g. Iztok ;-) - tu seveda ciljam na "vročo" poletno temo s teh strani - "S štirikolesniki na Uršljo".

Se je res potrebno vedno oddaljiti od osnovne teme oz. natolcevat brez dokazov?

Drugače pa pričakujem, da bodo v primeru Vrtaške planine pobudo prevzele manj razgrete - in predvsem pametne glave. Res je hudo, če se odgovorni ne zavedajo, kakšen grob poseg v precej dobro ohranjeno naravo bi bil to.

Malce me je zbodlo razmišljanje g.Zlodeja, priznam. Ne morem si kaj, da mu deloma ne bi dal prav. Čeravno sem absolutno proti kakršnemkoli posegu na Vrtaški planini. Mislim, da je kar nekaj opuščenih planin, pri katerih bi se z minimalnimi posegi v naravo prav tako dalo obuditi planšarstvo, sirarstvo, ekoturizem in še kaj. Res je, marsikje v tujini imajo to lepo urejeno, tudi ceste do planin obstojajo. Je pa tudi veliko planin, ki so dostopne le peš, pa se vseeno preživljajo in so morebiti s turističnega stališča še toliko bolj zanimive.

Na primer dva ekstrema:

1.) pri nas je vedno več interesa po cestah na določene planine, ne da bi bile narejene poizvedbe ali so investicije smotrne in rentabilne, kaj šele, da bi se preučilo kakšno škodo za naravo bi taki posegi morebiti pomenili

2.) na primer Švica, Zermatt in Sas Fee. Vrhunska, mondena turistična centra. Oba brez prometa, navkljub premožnim in eminentnim gostom. In se nihče ne razburja, ker se ne more pripeljati do vrat hotela.

Na črno postavljen objekt se da enostavno podreti in z malo truda kaj kmalu ni ne sledu o črnogradnji. Medtem ko so posegi v naravo bodisi nepopravljivi bodisi obnova narave traja več desetletij...

Glede narave morda res velja DVAKRAT PREMISLI,PREDNO NIČ NE STORIŠ ???!!!

Srečno !

Pozdravljeni!

Glede na to,da očitno ni ne volje in ne znanja,da bi se razvoj usmeril v dolini in na

odgovoren način,predvsem,do narave,predlagam naslednje:

Ker je očitno najbolj enostavno izkoristiti edino kar imajo-les,predlagam,da,ko bodo cesto zgradili in les posekali,naj sežejo še malo više in odprejo kamnolom,saj je skal tam okoli kar precej.G.Zlodej pa je lahko svetovalec,saj je verjetno eden redkih,ki hodi v tujino in ve kako se tej stvari streže

Pravzaprav se nihče ne vpraša: odkod denar za tako naložbo, kjer ni dobička. Očitno se po kmetijstvu valja odvečen denar. Stroški za razrivanje takih terenov so od 10 mio sit naprej. Več primerov pa tudi vzbuja sum, da gre za gozdarsko navezo. GG (gozdna gospodarstva) seveda hočejo gradit čim več novih gozdnih cest, podobno kot SCT in drugi, ki spadajo v gradbeni lobi. To jim omogoča Zavod za gozdove s soglasji, pri čemer ga narava sploh ne briga. Postali so glavni uničevalci naravnih predelov. Da jih ni sram! PZS se pa sploh ne zgane, čeprav se nove in nove planine odpirajo motorizaciji. Brez , da bi zahtevali kakšno strategijo na državni ravni. Kar tako, sproti,s čim manj hrupa izginjajo predeli, kjer "tišina šepeta".

Tudi Sklad za kmetijsko zemljo in gozdove (al kako že) jim pa štango drži.

Res si nisem predstavljal, da smo tako zarukani...

Mogoče pa želijo lastniki dela TNT-ja opravljati na planinah tudi pastoralno dejavnost.

Se opravičujem.Delni lastniki TNP-ja sem mislil.Saj je cerkev lastnik nekih nepremičnin v TNP-ju, če se ne motim.Mogoče bo kakšna kapel"ca zrasla.Pa se bo mogoče k maši na planino pripeljat,po lepi beli cesti,itd...itd...

Emil z konjem ne z štirikolesnikom, z konjem bi obiskal planino,ko bo seveda cesta narejena.Zanimivo razmišljanje g.Igorja pa pove,da le niso vsi Slovenci tako zaplankani,kot nekateri,ki se pod pretvezo ohranjevanja naravnega okolja tako zagrizeno borijo predvsem za neke svoje interese.

So razlogi za in proti izgradnji ceste žal pa je nestrpnost na strani tistih ki so proti, prevelika,da bi se dalo kaj pametnega dogovoriti.Zato je žaj tako kot je.V vsakem primeru bo nekdo na slabšem.Ampak Slovenci smo pač znani po tem,da "si želimo,da sosedu crkne krava"

Mene pa zanima, koliko vas je domačinov. Kajti iz foteljčka je pogled povsem drug kot tisti, ki ga imajo morda domačini, ki živijo v neposredni bližini.