Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinski dom na Vršiču

Slovenec (1912) - Jakob Aljaž: Ko se je leta 1883. presvitli cesar peljal po gorenjski železnici v dolini proti Kranjski gori in videl krasne gorenjske gore, katerih vrhove je bil ravno novopadli sneg pobelil, je baje vzkliknil: »To je najlepše na Kranjskem«.

Turistovski tok gre vedno bolj proti vzhodu, od Švice na Tirolsko, od Tirolskega v Julijske Alpe in Karavanke. V letih 1860—1865 so v letu komaj trije hribolazci prišli na vrh Triglava, sedaj jih pride čez 1000. (V triglavski koči jih je lani vpisanih nad 800, v Aljaževem domu v Vratih nad 1400.)
Trojni pomen ima »Planinski dom na Vršiču«:
a) Kot turistovska postojanka za izlete na Prisojnik, Razor, Mojstrovko, Jalovec, nadalje v Malo Pišenico, Planico, k izviru Nadiže (Save),
b) Važna točka za letovičarje, katerih je Kranjska gora polna. Posebno mnogoštevilni so Čehi. Tu namreč ni posebne draginje, so lepi izprehodi ob Savi in Pišenci, svež zrak, neokužen po tovarniškem dimu. Letovičarji, ki ne marajo plezati na visoke vrhove, gredo lahko izprehajaje se iz Kranjske gore po lepi vozni cesti do Vršiča. In res so zadnjih 10 dni kranjskogorski letovičarji, posebno Čehi, prav pridno obiskovali naš novi dom, kjer najdejo pri oskrbniku Franc Mraku in njegovi ženi in postrežnici tako postrežbo, kakor v kaki mestni restavraciji ali hotelu.
c) Važna je ta točka kot prehod iz Kranjskega na Goriško (v Trento).

Slavnostna otvoritev »Doma na Vršiču« se je sijajno vršila v nedeljo, dne 4. avgusta. Osrednji odbor »Slov. plan. Društva«, čigar načelnik je bil prej prof.
Orožen, sedaj dr. Jos. Tominšek, se drži strogo načela, da se oficielne nedeljske slavnosti nikdar ne vrše brez sv. maše. Glede verskega momenta se je vselej držal nasveta župnika Aljaža in svojega odbornika duhovnika in prof. Janko Mlakarja. Ker novi »Dom« stoji že na goriški zemlji, smo prosili dovoljenja za sv. Mašo pri koči prevzv. kneza in nadškofa goriškega dr. Fr. Sedeja, ki je naši želji prav rad ustregel.

Že v soboto zvečer so švigale po zraku rakete in pokali topiči okrog »Doma«. Ko se v nedeljo zjutraj ob 9. uri pripelje gori župnik Aljaž s par konji — cesta je namreč precej strma — ga tudi pozdravijo topiči. Okoli pol dvanajste ure predpoldne je bilo že čez 500 udeležencev na Vršiču, nekaj iz Goriškega, nekaj iz Kranjskega, tudi precej Čehov (posebno dr. Franta, dr. Dvorsky, dr, Tille) in nekaj Hrvatov pod vodstvom dr. Čačiča, dalje dr. Pretnar iz Trsta, dr. Gruntar iz Goriškega, zastopniki Idrije in drugih podružnic. Seveda ni manjkal tudi dr. Jos. Tominšek, ravnatelj Macher in drugi odborniki. Ker je bilo vreme jasno in milo, in so sončni žarki obsevali skalnate stene, je bilo vse veselo in vedno bolj navdušeno. Vse občinstvo se je na prostem spodbudno udeležilo sv. maše, pri kateri so peli kranjskogorski pevci. Po končanih obredih prvi povzame besedo župnik Aljaž. Pozdravi občinstvo tukaj navzoče kot združeno Slovenijo, potem vrle Čehe in navdušene Hrvate. Zahvali se vsem, ki so pripomogli k stavbi novega »Doma«, tega bisera in kinč naše slovenske domovine. Omenja več navdušenih mož iz starih časov, ki so hodili na gore, zlasti pa iz novejših časov. Da je hoja na gore koristna zdravju, navaja Aljaž besede dr. Chodounskyja, ki mu je pred 15 leti rekel: Čim bolj hodimo po gorah, tem bolj smo trdni in zdravi. Izmed slovenskih pesnikov navaja Vodnika (Na Vršac stopivši sedi ...), Blaža Potočnika (Visoko vrh planin stojim ...), Vilharja (Na goro, na goro, na strme vrhe ...), posebno pa svojega prijatelja Simona Gregorčiča (Zakaj nazaj?, Soči, Oj, z Bogom, ti planinski svet) in s tem konča. V daljšem govoru potem načelnik kranjskogorske podružnice dr. Tičar poroča o stavbi, ki je solidno narejenapo praktičnem načrtu inženirja Skaberneta.

Izdelal je kočo podjetnik Dežman mizarska dela sta pa prevzela Juvan in Mrak. Seveda se je najbolj trudil za stavbo dr. Tičar sam, ki je vso skrb in nadzorstvo prevzel. Hiša je polovico plačana. Deske in druge potrebne reči sta s par konji zvozila iz Kranjske gore na Vršič Robič in Černe. Dobila sta od kilograma po sedem vinarjev.
Nadalje so govorili Čeh dr. Dvorska dr. Tominšek, dr. Čačič (Hrvat iz Zagreba), dr. Pretnar iz Trsta, vojak častnik dr. Sabotny, notar dr. Gruntar. Vsi so slavili krasote slovenske domovine, politike ni bilo nobene. Petje, dobra postrežba vrlih dam, izborna pijača, vse to je pripomoglo k splošni navdušenosti. Zadovoljni smo se vrnili domov.

Jakob Aljaž
Slovenec, 6. avgust 1912
 


Slovenec - 8. avgust 1912

Popravek napačno navedene višine — Planinski Dom na Vršiču ni 1300 metrov visok, ampak 1630 metrov. (V naslovu poobjave višina ni objavljena, op. o.)

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti