Martina Čufar: ... upihnil prvo svečko, jaz pa spet prijela za granit!
... Vse najboljše mali!
Naj na hitro opišem dogajanje zadnjih dveh mesecev: malo smo bili v Buouxu, kjer je bilo ful vroče in smo raje pobegnili na morje ter v senco enega »secret« spota s ful kapniki in 9ajkami v bližini. No, te slednje sem samo gledala, se pa tudi 8ajke najdejo.
Potem smo bili pa kar v Chamonixu, Nico ima precej dela s kandidati za gorske vodnike, tako da skupaj lahko plezava le za vikend in sva to izkoristila za dolge smeri. Res je super po dolgem dolgem času viseti sredi stene z »luftom« pod nogami. Najprej sva v steni Maladiera preplezala Xenon (7b+, 240 m), prejšnjo soboto so bile pa končno vse okoliščine (varuška, vreme, zdravje) primerne za plezanje v granitu na Aiguille du Midiju! Nisva izbrala nič težkega, oziroma Nico, ki je več kot aklimatiziran, ker je vedno tam gor, bi šel kaj težjega, jaz pa ne. Še v 6bjkah in 6cjkah mi je zraka na 3800m zmanjkovalo. A sem kljub temu več kot uživala v počeh in s »frendi« na pasu!
Moji projekti pa še vedno na čakanju..Nisem imela veliko sreče z okoliščinami; ko so bili suhi, sva s Tommyem jedla antibiotike, ko sem bila v formi, je bilo vse mokro, trenutno pa je tako vroče in soparno, da niti ne pomislim nanje. 8ajke se še da splezat, za 8b pa rabim idealne pogoje.
Sem s prijateljicami raje preplezala nekaj lažjih krajših klasik v steni Balme, kjer te vsaj hladi rahla sapica. Realite non ordinaire (7a+, 180 m), Y'a de l'Urgo dans l'air (7a+, 180 m), in še najlepša Le vieux de la montagne (6c, 170 m).
Komaj čakam na vikend, da spet vtaknem roke v granitne poči!
Martina Čufar