Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 30.12.1976

  30.12.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

četrtek, 30. december 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1431

Delo, Šport: ... Vendarle vzponi

Pretekli teden smo poročali, da letos ob začetku zimske alpinistične sezone ni bilo vzponov, kar bi bilo glede na vremenske razmere tudi po­vsem razumljivo. Toda tedaj še nismo imeli poročil iz Ce­lja. Z malenkostno zamudo, ker je bila večina članov AO v gorah, so nam namreč spo­ročili, da je naveza Franček Knez-Jože Zupan opravila kar dva vzpona. V torek 21. t. m., sta drugič pozimi preple­zala (6 ur) Smer skozi okno v vzhodni steni Križa. Na­slednji dan pa v 9 urah prvič pozimi še Celjsko smer v se­verni steni Planjave. V steni sta naletela na precejšnje te­žave. Spodaj je bila skala skoraj povsem poledenela, zgoraj pa jima je nagajal si­pek sneg.

Razpis za »Everest 79« kasni
Načelnik komisije za odpra­ve v tuja gorstva PZS Aleš Kunaver nam je sporočil, da razpis za udeležence ter vod­jo odprave »Everest 79« še ni bil razposlan na alpinistične odseke, ker so nastale tehnič­ne težave. Razposlan bo te dni, zato bo rok za prijave potekel šele konec januarja 1977. Razpis bo v imenu zvezne komisije (KOTO PZJ) razposlala pisarna PZS vsem alpinističnim odsekom (sekcijam) ter komisijam za alpi­nizem Jugoslavije.

Alpinistične selekcije

Ob razmišljanju o kategorizaciji alpinistov, pripravah na odpravo »Everest 79« in novih smereh v naši telesni kulturi, se samo po sebi za­stavlja tudi vprašanje selekcij alpinistov. Izmed prijavljenih kandidatov za načrtovano odpravo na Everest bo po do sedanjih podatkih izbranih «40-45 najboljših in ti se bo­do morali vsestransko in pod strokovnim vodstvom pripravljati vse do odhoda izbrane ekipe. Toda ta prva "selekcija" ne bo dokončna, temveč se bo lahko spreminjala po doseženih rezultatih v vsaki sezoni (zimski in letni). Vzporedno pa bi morali mi­sliti tudi na mlade, obetavne člane AO, ki v to (zvezno) selekcijo vsaj na začetku ne bodo vključeni. Te pa bi lahko zajeli v priprave na republiški ravni, ki pa bi bile lahko prav tako načrtne in pod podobnimi kriteriji, kot bodo veljali za zvezno selek­cijo. Sicer pa imajo tak način dela pri nas v nekaterih športih že vpeljan, v nekate­rih državah pa to velja tudi za alpinizem.

Koledar »Trisul 76«
Tovarna KLIMA iz Celja je planinsko javnost presenetila s stenskim koledarjem, na katerem so izbrani posnetki naše alpinistične odprave na Trisul, ki pa ga na žalost v knjigarnah (tako kot tudi ne koledarja »Transverzala« za­ložbe Borec) ne bo mogoče kupiti. Koledar so natisnili v nakladi 2000 izvodov v Cin­karni Celje, barvne izvlečke je pripravilo tržaško podjetje Fotolito Biondi, posnetke pa je v večini prispeval Jože Hočevar, po enega pa Sazonov, Marenče ter Grasselli.

Prek 2400 vzponov
Na Tojzlovem vrhu je bilo srečanje koroških in štajer­skih alpinistov, ki so se ga udeležili predstavniki ŠAO, Impola, Črne, Mežice, Slovenj Gradca, Raven, mariborskih AO In Celja. Med vsemi pa je najbolj bogato biro vzpo­nov lahko prikazal prav zad­nji. 720 vzponov, od tega kar 17 prvenstvenih in 3 prve zimske ponovitve, so prav gotovo zgovoren pokazatelj za to. Toda tudi zbir aktivnosti vseh, ki presega 2400 vzponov v domačih in tujih gorah, ve­liko pove.

Prvi sedemtisočak Švedov
Švedski alpinisti doslej niso imeli posebnih mednarodnih uspehov. Letos pa se je njihova dvanajstčlanska od­prava povzpela na Nun (7135 m) v skupini Kun Nun v Kašmiru. Zanimivo pa je še nekaj — odprava ni imela vodje, vsa so odločali ter usmerjali vsi skupaj.

Uspeh četverice
Med naštevanjem največjih letošnjih uspehov v Himalaji večina postavlja na prvo me­sto prvenstveni vzpon četverice graških alpinistov (Hanns Schell, Robert Schauer, Hilmar Sturm in Siegfried Gimpel) po jugozahodnem grebenu (Rupalska stena) Nanga Parbata, ki so ga uspešno končali 11. avgusta. Odprava je trajala komaj dober mesec, imela je malo opreme, bili so brez višinskih nosačev in kisikovih aparatov, pa je vse­eno žela uspeh. Kot je znano se je z Nanga Parbatom doslej poskusilo 16 odprav, toda le štiri so dosegle vrh. Po severni strani leta 1953, prek Diamirske ste­ne leta 1962, osem let za tem prek Rupalske stene in leta 1971 so češkoslovaški alpini­sti ponovili vzpon prek severne stene,

163 članov AAO
Iz poročila Akademskega AO iz Ljubljane za letošnje leto izstopata dve številki: odsek je skupno štel 163 čla­nov (od tega pa je 76 novih tečajnikov, 46 je pripravnikov, 41 pa alpinistov), opra­vili pa so 650 vzponov, če pa prištejemo še 50 turnih smu­kov, pa to znese že 700. Ker je razumljivo, da novi tečaj­niki še nimajo tur ali vsaj večina ne in da nekateri si­cer aktivni člani svojih še vedno niso vpisali v »knjigo vzponov«, je bila tudi povprečna aktivnost (prek 8 vzpo­nov na enega) kar zadovo­ljiva. Seveda pa so tudi izjeme. Tine Mihelič, čeprav spada že med najstarejše še aktivne člane, je letos npr. zbral največ vzponov (46). Marjan Osterman je vpisal samo prvenstvenih tur kar 16 itd. Razveseljivi so tudi podat­ki o vzgoji novih kadrov. Večina lanskih udeležencev AŠ je ostala v vrstah AO in so že postali pripravniki, v nov ciklus predavanj in vaj pa se je sedaj vključilo še 76 novih. Danes predavanja za njih ne bo, pač pa bo v četrtek, 6. januarja. Rudi Rajar bo govoril o vremenu v go­rah. Vabijo tudi vse tiste, ki se za alpinizem zanimajo, pa se jim še niso priključili. Sestajajo se vsak torek in četrtek ob 20. uri na Trgu osvoboditve 1, v sobi 56, pr­vo nadstropje.

Tečaj na Vršiču
V soboto, 18. t. m., je AO Kranj priredil na Vršiču prvi zimski alpinistični tečaj v novi sezoni. Poleg 15 članov odseka se ga je udeležilo tudi 7 članov AS Škofja Loka Deseterica, ki je prišla na Vršič že v petek, je v so­boto pridno vadila na sne­gu, čeprav je ves čas deže­valo, popoldne pa so vsi sku­paj poslušali predavanja. V nedeljo načrtovana tura pa je zaradi slabega vremena odpadla.

Ameriška smer v Eigerju
Letos avgusta sta plezalca iz Brna (ČSSR) Peter Bednarik in Pavel Sevčik kot prva poleti (in tretja sploh) preplezala Ameriško smer v Eigerju. Za vzpon sto potrebovala sedem dni.

Izpopolnjevanj reševalcev
Ameriška gorska reševalna služba vedno bolj sistematično skrbi za vzgojo naraščaja, pa tudi za izpopolnjevanje starejših, že izkušenih reševalcev. Iz statistik je razvidno, da so samo lansko leto poslali na šolanje v Avstrijo kar 175 svojih članov.
 

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker