Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 11.11.1976

  11.11.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

četrtek, 11. november 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1141

Delo, Šport: ... Zbor načelnikov

V petek, ob 16. uri, bo v prostorih centralne planinske knjižnice v Ljubljani, Dvoržakova 9, letošnji jesenski zbor načelnikov slovenskih alpini­stičnih odsekov ter sekcij, ka­terega naloga bo predvsem začrtati politiko komisije za alpinizem v prihodnjem ob­dobju. To bo še posebno po­membno, saj smo pred veli­kimi nalogami. Dokončno bo potrebno rešiti vprašanje ka­tegorizacije alpinistov, spreje­ti status gorskih vodnikov, ojačati organizacijsko shemo itd. Smo pa tudi pred po­membnimi ekspedicijami. Prihodnje leto sta določeni že dve, v Ande in Karakorum. Leta 1978, ko bomo slavili 200-letnico prvega vzpona na Triglav, bo najbrž potrebno raziskati možnosti v Himalaji, kamor naj bi leto za tem od­šla naša doslej najmočnejša odprava, katere cilj bo verjetno preplezati novo smer na Everest. Priprave bodo mora­le biti temeljite in vsestranske.

Kam za 29. november?
Dnevi okoli državnega praz­nika konec meseca so že po tradiciji namenjeni obisku sten izven Slovenije, skup­nim turam s tečajniki in zad­njim pripravam na zimsko se­zono. Največ skupin bo najbrže obiskalo dolino Velike Paklenice, čeprav je tudi so­sednja Mala Paklenica zelo zanimiva in skriva še veliko možnosti. Tudi hrvatski Klek ne bo sameval. AO Željezničar se je prav zato odločil, da organizira prvo srečanje alpinistov železničarskih PD Jugoslavije pod ostenjem Mosorja na Splitom in nanj va­bijo tudi vse druge. Stene so zanimive (glej vodnik Z. Smerketa »Stene Hrvatske«) in našim plezalcem le malo zna­ne. Kaj pa stene sosednjih dežel? Ti dnevi bi bili npr. kot nalašč za pripravo na kak težji zimski vzpon v stenah sosednje Koroške, ki bi bil med našimi zamejskimi roja­ki prav gotovo lepo sprejet.

Akcija na Peči
Alpinisti in pripravniki AO Liubljana-matica so se v so­boto skupaj s tovariši z Jese­nic udeležili udarniške akcije ob polaganju kabla za TV pretvornik, ki bo pokrival tudi precejšen del Koroške.
Te dni pa vodstvo AO Ma­tica končuje tudi priprave na tradicionalni sprejem med člane, ki bo v soboto (pri­četek okoli 18. ure) na Soriški planini. Sprejeti name­ravajo 15 novih članov, med njimi dva iz Škofje Loke in štiri iz AŠ Postojna.

Vzponi
Kljub temu, da so v naših stenah že povsem zimske raz­mere, najbolj neugnani le ne odnehajo. 23. oktobra sta Knez in Zupan (Celje) preplezala Smer treh svedrovcev v Štruci. 31. oktobra sta Knez in Pepelnik (Celje) ponovila Gradišnikovo smer v Planja­vi, dan za tem pa je Knez v navezi z Zupanom plezal še Celjsko smer (z novo izstopno varianto) v Planjavi. Gruden in Jensterle (Železničar) sta v soboto v treh urah in pol ponovila Levo smer v Dedcu (stena je bila mokra in po policah je bil sneg).
Alpinistična šola PD Dom­žale in Mengeš pa je imela v nedeljo skupno turo. V levem boku Velikega grebena so va­dili predvsem varovanje in pripravo stojišč. Na vrhu so jih že sprejele povsem zimske razmere.

Sprejem v AAO
V soboto zvečer se bodo člani in simpatizerji Akadem­skega AO iz Ljubljane zbrali v Tamarju, na tradicionalni »krst« ob sprejemu med alpiniste. V četrtek, 18. t. m., ob 20. uri, pa se bo v društvenih prostorih na Trgu osvoboditve 1, soba 56 pričela vsakoletna alpinistična šola. Uvod­no predavanje bo imel Tine Mihelič.

Pripravili so drva
»Moja krivda je«, nam piše Ciril Praček z Jesenic, »da novica o stanju lovske koče v Zgornji Krmi ni bila povsem resnična«. V akciji, ki je bila 3. oktobra je namreč sedem članov PD z Jesenic in Medvod pripravilo drva v lovski koči in očistilo okolico koče. Drva so pripravljena tu­di v pastirski koči, le nekoliko manj jih je, medtem ko za zimsko sobo v Vodnikovi koči žal niso uspeli poskrbe­ti. Vendar drv nikakor ne bo dovolj za vso zimo, če jih obiskovalci Triglava ne bodo uporabili le v primeru največ­je nuje. Pa tudi tedaj bi bilo prav, če se spomnijo, da so jih pripravili planinski entu­ziasti in da bi se jim lahko v naslednji jeseni pridružili. Tisti pa, ki bi želeli prenočiti v lovski koči, naj se za ključ oglasijo pri Tončku Štularju, ki stanuje 300 metrov pod Kurjo vasjo (zadnje naseljena poti v Krmo).

PV o Trisulu
V zadnji (enajsti) letošnji številki Planinskega vestnika sta za alpiniste vsekakor naj­bolj zanimiva sestavka, ki sta jih o vzponu prek stene Trisula napisala Štefan Marenče in Vanja Matijevec. Ne morda zato, ker je bilo o tej naši sicer uspešni odpravi doslej le malo napisanega in še manj prikazanega s fotogra­fijami (žal manjkajo tudi v PV), temveč še bolj zaradi osebnih izpovedi dveh, ki sta bila na vrhu in sta nam dogodke realistično opisala v dveh povsem različnih slogih. Fotografiji na umetniškem papirju prikazujeta (avtor je Franček Vogelnik) motiva iz Kavkaza. Na drugih straneh pa je še veliko zanimivega branja, od govora dr. Mihe Potočnika ob dnevu planincev, do vedno zanimivih uredniko­vih povzetkov iz tuje literature.

R. Paragot o »skalolazenju«
Na prvem mednarodnem pr­venstvu SSSR v skalolazenju, ki je bilo na Krimu, so po­leg treh domačih ekip sode­lovali še predstavniki Poljske, obeh Nemčij, Romunije, Av­strije, Francije, Japonske in Bolgari (predstavnik PZJ je vabilo, ki je bilo namenjeno našim alpinistom, zavrnil). Po pričakovanju so bili naj­boljši sovjetski tekmovalci (Domin, Gorčiani, Markelov), ki so vsi po vrsti tudi odlič­ni alpinisti. Od gostov pa se je najbolje izkazal Poljak Aleksander Lvov.
Zanimivo pa je, kaj je o skalolazenju izjavil Robert Pa­ragot, ki je spremljal francoske plezalce: »Tekmovanja so skoraj nujna za hiter razvoj plezalne tehnike. Toda ločiti moramo alpinizem od tekmo­valnega plezanja. Pri nas v Franciji taka tekmovanja že imamo, za sedaj res le v ok­viru klubov, toda že razmiš­ljamo o mednarodnem tekmo­vanju (Francija, Nemčija, Ita­lija). Sicer pa kar poglejte — vzpone v El Capitanu npr. že nekaj časa časovno zelo natančno vrednotijo ...

Objava
Planinsko društvo Črna na Koroškem obvešča, da bo ko­ča na Smrekovcu zaprta od 16. t. m. dalje vse do nove poletne sezone. Koča je zaprta zaradi večjih adapcijskih del.

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker