Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.09.1976

  23.09.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

četrtek, 23. september 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1380

Delo, Šport: ... Pogovor o informiranju

Čeprav se je ponedeljkovo srečanje v Kranju, v okviru festivala športnih in turistič­nih filmov je namreč komi­sija za odprave v tuja gor­stva PZS v sodelovanju z vodstvom festivala pripravila posvet o informiranju javno­sti o alpinizmu in alpinistič­nih odpravah, pričelo z za­mudo, bo prav gotovo pomenilo pomemben mejnik.
Organizatorji so najprej v dvorani kina Center pokazali štiri filme, štiri zapise s prav toliko odprav. Prvi je bil na vrsti »Trisul«, ki ga je po­snel Aleš Kunaver, kot član naše prve himalajske odprave. Čeprav se mu pozna, da je nastal že leta 1960 in s skrom­nimi sredstvi ter izkušnjami, pomeni več kot le dokument tedanje dobe. Sledil je Balan­tov zapis z Aljaske o vzponu četverice na Mount McKinley, pa Rajarjev o Hoggarju in na koncu še Riedlova zgodba o Marjonu in njegovem po­doživljanju vzpona prek juž­ne stene Makaluja, ki smo ga pred tem že videli (v sre­do zvečer) na televiziji. O zadnjem, kateremu pa se prav gotovo pozna, da ga je ustvaril pravi profesionalec, ki je razen tega tudi sam podoživljal vse težave vzpona, je italijanski novinar Campioti v svojih poročilih med drugim zapisal: Čeprav že dolga leta spremljam festival tovrstnih filmov v Trentu, me je izredno pritegnil. Ta film je primer, kako se da doga­janja na neki odpravi prika­zati še kako drugače, ne le kot stereotipno reportažo.
Na samem posvetu so žal sodelovali pretežno le alpini­sti in planinski organizatorji ali pa tisti, ki se s poroča­njem o alpinizmu ukvarjajo več ali manj redno. Ni pa bilo profesionalnih športnih novinarjev in »ljudi s ceste«, ki bi lahko, vsak s svoje strani, poročanje o alpinizmu osvetlili manj subjektivno. Le Jure Apih je kot strokovnjak za reklamo vnesel v disku­sijo bistveno nove elemente, ki pa jih drugi žal niso v celoti ovrednotili ali pa sma­trali, da moderni reklamni prijemi niso povsem prenos­ljivi na področje propagiranja alpinizma in odprav.
Čeprav bo potrebno razpra­ve informiranja o alpinizmu in odpravah še nadaljevati tudi v drugih okoljih, lahko po poskušanju prvih mnenj že sklepamo, da je vsaj pri nas v Sloveniji zadovoljivo in na strokovno primerni višini. Za kake nove oblike (poleg poročanj v dnevnem tisku in RTV, pa s predavanji in knji­go) pa trenutno najbrž ni­mamo sredstev.

AŠ odpirajo vrata
Čeprav imamo v Sloveniji že prek 40 alpinističnih kolek­tivov lahko rečemo, da so le redki, ki nimajo načrtno ure­jene alpinistične vzgoje — sa­mi ali pa v okviru matičnih AO. Večina alpinističnih šol je postala tudi že celoletna akcija in že dolgo ne zaje­majo več le vaj v plezalnih vrtcih. Redna predavanja o vseh najvažnejših temah, po­pestrena s pogostimi prikazi diapozitivov iz domačih in tu­jih gorstev, skupni obiski go­ra, pozimi in poleti pa daljši in krajši tečaji, to je danes vsebina programov vseh AŠ s večjo tradicijo. Škoda le, da vodstva AŠ še vedno pre­malo pozornosti posvečajo raz­vijanju telesne pripravljenosti udeležencev (redni treningi), njih informiranju o najpomembnejših dogodkih doma in po svetu ter srečanjem s tovariši iz drugih AO ter AS, da mladim poleti ne bi bilo šele potrebno sklepati znan­stev. Resda pa so tudi vod­stva AŠ, ki organizirajo di­skusijske večere z znanimi starejšimi alpinisti, čeprav so se te oblike že prenekaterikrat izkazale kot zelo uspešne.

Iz programov AŠ
Včeraj ob 18. uri se je v prostorih loške gimnazije (učilnica 3. c) pričel zimski del AŠ PD Škofja Loka, ki jo vodijo člani kranjskega AO. Danes zvečer pa pričenjajo z alpinistično šolo (društvena pisarna) tudi v Kranju.
PD Šmarna gora je sporo­čilo, da danes ob 16. uri prično s praktičnim delom AŠ na Turncu pod šmarnogorsko Grmado. Predavanja bo­do vsak četrtek zvečer ob 20. uri v društveni pisarni v Vikrčah.
Akademsko PD pa danes pri­čenja s fotografskim tečajem (tudi to spada med znanja, brez katerih si današnjega alpinista ne moremo več pred­stavljati), konec tedna pa or­ganizirajo izlet na Bavški Grintavec. Informacije vsak torek in četrtek med 19. in 20. uro v društveni pisarni — Trg osvoboditve 1, soba 56.

Frantar v Bolgariji
Na povabilo Bolgarske fe­deracije za alpinizem se je alpiniade »Maljevica 76« poleg Velimirja Barešiča, Vedrana Bubnja in Slavka God­ca (vsi AO »Željezničar« iz Zagreba) udeležil tudi Slavko Frantar iz AO Tržič. Skupaj z drugimi je ponovil Direktno smer v Orlovcu (3B) in Zli zub (3A), z Barešičem pa sta preplezala tudi smer Veždite (VI. A). Po povratku v domovino pa je 29. avgusta Frantar sam preplezal še Bo­hinjsko smer v SZ steni Tri­glava.

Kranjčani še vedno aktivni
Andrej Štremfelj, ki že tri tedne ureja »Alpinistične no­vice« v Glasu (Franci Šter, ki jih je urejal od samega začetka, je namreč odpotoval na strokovno izpopolnjevanje v ZSSR), je 9. t. m. s Kleme­nom Kobalom v 6 urah po­novil smer Sandija Wisiaka v Triglavu, tri dni za tem pa s Tržičanom Filipom Bencetom v 5 urah smer Kilar— Levstek v Velikem Draškem vrhu. Nejc Zaplotnik pa je 12. t. m. sam v treh urah pre­plezal Hudičev žleb v Prisoj­niku.
Tudi med zadnjim viken­dom niso mirovali. Marko Štremfelj je v soboto z Marjano Perčič preplezal smer Kilar—Levstek v Draškem vr­hu, njegov brat Andrej pa je s Filipom Bencetom (Tržič) v šestih urah kljub požledu zmogel malo plezano Zajedo Travnika. V nedeljo sta Mar­ko Štremfelj in Peter Markič opravila še prvo ponovitev smeri Hočevar—Matijevec (V, VI. plezala 19. septembra 1971) v severni steni Velikega Draškega vrha.

Češkoslovaška reprezentanca
Češkoslovaški alpinisti, ki po vzoru drugih športov vsa­ko leto formirajo tudi repre­zentančne skupine, so letos pozimi (med 24. februarjem in 20. marcem) obiskali fran­coske Alpe in tam dosegli uspeh, kakršnega doslej še ni zabeležila še nobena skupina. Z. Drlik in J. Stejskal sta od 26. februarja do 4. marca opravila prvi zimski vzpon (in drugi sploh) prek 800 metr­ske stene Petit Druja po polj­ski smeri (to smer so Fran­cozi proglasili za najtežjo no­vo preplezano v letu 1973). A. Belica in I. Koller sta kot prva pozimi ponovila (26. februarja do 5. marca) smer Hemming—Robins v zahodni steni Petit Druja, ki jo je pred njima zaman poskušalo kar sedem navez. Šesterica je od 1. do 6. marca preplezala prvenstveno direktno smer v Grand Pilier d’Angle. Razen tega pa so trije opravili še četrti zimski vzpon po smeri Mayor v Brenvi.
Čeprav pri nas nimamo al­pinističnih reprezentanc, je po vseh uspehih, ki so jih v zadnjih letih dosegli naši alpi­nisti v Zahodnih Alpah in Himalaji najbrž vendarle na­počil čas, da organiziramo močno skupino plezalcev s primernim spremstvom, ki bi se poskusila s temi gorami tudi v zimskem času.

Nova v Pršivcu
V soboto, 18. t. m. sta Zvo­ne Andrejčič (Matica) in Jure Reberšak (Radovljica) preple­zala novo smer v južni steni Pršivca. Smer sta poimenovala »Grapa«, ocenila pa s VI— (200 m IV—V, ostalo II in III), 400 m, 5 ur.

Celjski vzponi
V soboto sta Horvat in Knez ponovila smer Modec— Režek v Štajerski Rinki (v glavi je bil že požled). V ne­deljo sta Knez in Zupanc preplezala novo smer desno od Stebra v Štajerski Rinki (III—IV, 250 m), opravili pa so tudi več ponovitev (Pepelnik in Zupan sta preplezala Direktno v Mrzli gori, Golob in Horvat Steber Štajerske Rinke itd.).

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker