Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.08.1976

  26.08.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

četrtek, 26. avgust 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1155

Delo, Šport: ... Volkar in Vrankar na Nošaku

Pred dnevi so svojci in pri­jatelji naših udeležencev poljsko-jugoslovanske alpinistične odprave »Nošak 76« dobili kratko sporočilo: 31. julija ob 15.40 sta Janez Volkar in Fran­ci Vrankar stopila na vrh Nošaka. Da sta dva Jugoslovana (in dva Poljaka) prišla tega dne na vrh, so v intervjujih ob povratku iz Hindukuša po­vedali tudi bolgarski alpinisti.
To so za sedaj vse novice, ki pa jim morajo v kratkem slediti nove, saj je znano, da ima odprava v načrtu preče­nje vrhov Nošaka in tudi več poskusov vzpona na vrh. To­da — vedeti moramo, da je letos tudi na Nošaku izredno slabo vreme in to kaj lahko terja spremembo načrtov.
Bolgari so s svojo prvo uradno samostojno ekspedicijo nadvse zadovoljni. Po hudi ne­sreči (1971) klubske odprave na Nošak, so se sistematično pripravljali dolga leta. Udele­ženci so sami izjavili, da so trajali treningi za to odpravo kar dve leti, da so imeli s seboj 3400 kg najboljše opre­me in hrane, njihova odprava pa je štela kar 21 članov. In predzadnjega ter zadnjega ju­lija jih je 13 prišlo na vrh. 17. avgusta pa so bili že do­ma. Ves vzpon so podredili varnosti. Tabor I so postavili na 5500 m (baza je bila na 4500 m), II na 6300m in III na 7080 m. Med prvo jurišno ekipo in drugo ter z bazo so imeli odlično radijsko zvezo, tako da so jim v višinska taborišča lahko celo predvajali glasbo, snemalec je alpinistom dajal nasvete za snemanje pod vrhom itd. S sklep­nim vzponom so začeli 27. julija. Bolgari so se vzpe­njali po severozahodni steni, prek 120-metrske skalne bariere (med 6900 in 7000 metri), na obširno snežno ploščad, kjer je bil tabor III in nazad­nje po 250 metrov visokem snežnem ozebniku z naklonino do 50 stopinj (svež sneg). Po­doben opis bi lahko uporabili tudi za opis vzpona naših alpinistov.

Sarajevčani so se vrnili
V četrtek so se vrnili čla­ni prve bosanskohercegovske ekspedicije »Pamir 76« Čolakovič, Maltarič, Rakič, Šišič in Vatrenjak, ki so se udeležili velikega mednarodnega ta­bora (120 udeležencev iz Ame­rike, Japonske, Francije, Nem­čije, Avstrije, Švice, Grčije, Belgije, Poljske, Češkoslovaške in seveda SSSR) v Pamirju.
Odprava se je začela z za­mudo (oprema je zaostala v Budimpešti) in nato jim je za­godel še sneg, tako da so se po 5200 m, ki so jih dosegli na Piku Komunizma, odločili raje za rezervni cilj, 7105 me­trov visoki Pik Korženevskaja. 26. julija so začeli z vzpo­nom, toda že naslednjega dne se je vreme zopet hudo poslabšalo. Vztrajno so nadalje­vali in dvojica (Maltarič in Vatrenjak) je 31. julija v družbi z dvema sovjetskima alpinistoma dosegla višino oko­li 7040 metrov. Tu pa jih je zajel plaz in čeprav so se iz njega prisebno izvlekli, so se vendarle odločili za povratek. Za drugi poskus pa potem ni bilo več časa.

Američani pod Everestom
Enajstčlanska ameriška od­prava, v kateri sta tudi dve alpinistki, je že dosegla vznožje Everesta, kjer bo v jesen­skem obdobju poskušala vzpon prek Južnega sedla. Razen tega, da je odprava številčno dokaj šibka, je zanjo značilno tudi to, da so jo priprav­ljali komaj pol leta.

Alijeva smer v Loški steni
7. in 8. t. m. sta Boris Kri­vic (Matica) in Emil Tratnik (Idrija) preplezala novo smer v Loški steni, desno od zna­čilnega stebra (v levem delu stene Briceljka). Višina stene je okoli 1000 metrov smer pa poteka prvih 400 m po Idrij­ski (trikotni ruševnati podstavek), nato se vije osem raz­težajev navzgor do strmega dela stebra (2 dolžini V+, A l, ostalo IV-V), tri dolžine desno od osrednje grape (za­jede) in po njej (17 razteža­jev IV-V) do vrha. Plezala sta 22 ur, smer pa sta posvetila Aliju Simoniču.

Novice iz Bohinja
Člani AŠ PD Bohinjska Bi strica tudi v poletnem času pridno zahajajo v gore. Od solidne bere vzponov naj ome­nimo le štiri. Janko Arh je 14. julija sam preplezal (ver­jetno prva ponovitev) police Lepega špičja, ki so dolge kar štiri kilometre. Isti plezalec je v navezi z Lojzetom Budkovičem 18. julija opravil pe­to ponovitev Helbe v Triglav­ski steni (šest ur in pol). Andrej Žmitek in Lojze Budkovič sta preplezala prvenstveno vstopno varianto na Ceklinovo smer v Veliki Tičarici (IV+, 150 m, 2 uri. izredno krušljivo). 7. t. m. pa sta Arh in Žmitek preplezala še novo smer v Šitah (IV-V, 500 m, 6 ur). Vstopila sta po smeri JLA, po prvem raztežaju pa sta zavila desno v izrazito zajedo in po njej splezala v smer Jesih—Potočnik.

Nad Krmo
Brata Andrej in Marko Štremfelj (Kranj) sta 21. t. m. ponovila Levi raz v Velikem Draškem vrhu. Plezala sta pet ur in pol in ves čas je deževalo. Dan za tem pa sta v dveh urah preplezala še Kačji stolp v Trapezu.

Novi vodniki
Zlatko Smerke (Varaždin) pripravlja tri nove plezalne vodnike. Prvi bo zajel Homoljske planine, Sičevačko klisuro, Suvu planinu. Kablar, Mučanj, Solunsko glavo, Matko, Šar planino in Prokletije, drugi: Komove, Moračke pla­nine, Sinjajevinu, Durmitor— Treskovac, Maglič, Volujak in Bioč, tretja pa: Vlašič, Bukovik, Sarajevo, Romaniko, Treskavico, Prenj, Čvrsnico, Velež, Visočico in Bjelašnico. Prva dva vodnika naj bi izšla že aprila prihodnje leto, tretji pa konec leta 1977. Zanimi­vost teh vodnikov bodo prav gotovo stene, ki so plezalsko zanimive, čeprav v njih še ni nihče plezal.

Pet smeri na Makaluju
Makalu, peta najvišja gora sveta, ima že pet smeri. Pr­vi vzpon so opravili Francozi (1955), ki so deset let kasne­je preplezali še zahodni raz. Jugovzhodni greben je pripa­del Japoncem, južna stena Ju­goslovanom in jugozahodni steber češkoslovaški odpravi. Sedaj je na vrsti zahodna ste­na. Naskočila naj bi jo med­narodna odprava prihodnje leto, Amerikanci pa so letos že rekogniscirali teren.

Ukradli so jim provijant
Danska odprava, ki jo je vodil naš rojak Dolfi Rotov­nik, se je povzpela na Alpamayo, čeprav so jim ukradli polovico provijanta. V nada­ljevanju so skušali osvojiti še 5500 m visoki in doslej neosvojeni Abasraju, toda po dveh tretjinah so se obrnili zaradi prevelikih objektivnih nevarnosti. O nesreči italijanske odprave, ki je skušala preplezati novo smer (blizu francoske) v Huascaranu, smo že poročali. Japonci so pre­plezali novo, skrajno težko smer v severni steni Zahod­nega Huandoja. Avstrijci pa niso uspeli v 2000-metrski ste­ni Vzhodnega Huandoja. Za njimi prišli Francozi (Rene Desmaison z 12 tovariši), o vzponih katerih pa še ni podatkov.
 

Oznake: ALP, AN, PrV, VTG
eXTReMe Tracker