Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 13.08.1976

  13.08.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

petek, 13. avgust 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1498

Delo, Šport: ... Začetniški tečaj

Od 25. julija do 1. t. m. je bil v Vratih letni začetniški tečaj, ki ga je organizirala slovenska KA, vodila pa Tone Sazonov in Sandi Blažina. Na tečaju se je zbralo 26 mladih iz 13 slovenskih PD, trije so prišli iz Srbije, eden pa iz SPD Celovec. Za vodstvo na vzponih ter teoretična preda­vanja je skrbelo 17 GV in al­pinističnih inštruktorjev. Skup­no je bilo 18 ur različnih pre­davanj in 12 ur praktičnih vaj na bližnjih vežbališčih. Pleza­li pa so v stenah ter po gre­benih Cmira, Triglava, Pihavca. Bovškega Gamsovca, Dolkove špice in Škrlatice (skup­no 74 vzponov).

Povratek iz ENSA
Janez Ažman in Cene Kramar (oba AO Kamnik), ki sta nas zastopala na velikem med­narodnem alpinističnem tabo­ru v Chamonixu (od 19. juli­ja do 5. t. m.), sta se pred dnevi vrnila domov. Povedala sta, da sta bila z vsem, ra­zen z vremenom in razmerami, zelo zadovoljna. Razen pono­vitve smeri Dufour-Frehel, to je bil najtežji vzpon v ledu, kar so jih opravili udeleženci tabora, sta 4. t. m. ponovila še Gervasutijev ozebnik v Taculu, v Aigille du Peigne pa sta se morala po 300 metrih spustiti iz stene, ker sta zaradi slabe skice zašla. Poskusila sta tudi v drujevem ozebniku (29. julija), toda krajne poči ni bilo mogoče preple­zati (4. in 5. t. m. sta končno uspela dva Francoza, po­tem ko se je porušila 25-metrska ledena pregrada). Slabe razmere so jih zavrnile tudi pri vstopu v smeri Cecchinel- Nomine.

Libereška smer
V nedeljo sta Stane Belak in Viki Grošelj (oba Matica) v 11 urah opravila četrto po­novitev Libereške smeri v se­verni steni Frdamanih polic. Kaže, da je tudi ta smer v zgornjem delu napačno vrisa­na, je pa tehnično zahtevna (A 3). V kaminih poteka že skoraj po Schinkovi smeri.

Ponovitve
Sandi Blažina in Janez Ru­par (oba AAO) sta 10. julija preplezala Severni raz Trbiške Krniške špice (Cima del Vallone, 2368 m), ki sta jo prva preplezala F. Krobath in H. Metzger leta 1933. Po lepoti in odlični skali to smer primerjajo s slavnim »Razom tenčice« v Palah in drznim Demuth razom v Zahodni Cini. Še danes je oce­njena s V (600 m).
Neva Blažina (AAO) in Mi­lan Rebula (Matica) sta 18 julija ponovila »Direktno« v Špiku, ki jo je prva preple­zala (pred 50 leti) Mira Marko-Debelakova, v navezi s Sta­netom Tominškom. Bil je to nedvomno največji dosežek razvojne dobe našega alpiniz­ma, smer pa še danes zasluži oceno V+.
Rado Fabjan in Bojan Kranjc (oba AS Postojna) sta v soboto, 7. t. m. ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku, prvič v kombinaciji z varianto Jurca Mesarič. To sta preplezala 3. julija 1958 (250 m, V+), poteka pa z za­četka »Rampe« naravnost navzgor.
V soboto so člani AAO v dveh navezah (Tine Mihelič - Vlado Schlamberger in Franc Jeromen - Janez Rupar) ponovi­li Gilbertijevo smer v Mangartu. Bivakirali so na vrhu.

Brojanu Gregorči­čeva plaketa
Gregorčičevo plaketo, ki je najvišje priznanje športnim delavcem v jeseniški občini, so letos dali tudi Mojstranča­nu Janezu Brojanu (70) za njegovo plodno vzgojiteljsko in organizacijsko delo, predvsem pa za številne odlična vzpone v Julijskih Alpah.

V Prenj in Čvrsnico
V petek, 20. t. m., bo od potovala v bosansko-hercegovske gore večja skupina alpini­stov (organizator AO Matica) pod vodstvom Vikija Grošlja Njihov cilj so stene v Čvrsnici in Prenju, ki jih naši alpinisti že nekaj let niso obiskali. Računajo, da bi se jim v Sarajevu priključilo še ne­kaj tamkajšnjih alpinistov, morda pa pridejo tudi s Hrvatske.

Prokletije 76
V Ropojani (črnogorske Prokletije) se že od 1. t. m. mudi 10 članov AO Ravne na Koroškem, ki jih vodi Engelbert Vravnik. Prvi vzponi so že za njimi (ostanejo do 18 t. m.), sporočajo pa, da so le redke stene visoke manj kot 1000 m in da jih hude moti vreme.

Idrijski tabor
AO Idrija je organiziral (6. do 8. t. m.) alpinistični ta­bor na planini Zapotok v Zgornji Trenti. Vreme so imeli ugodno in opravili (bilo jih je 12) so 46 vzponov. Se­dej in Svetličič sta preplezala novo smer v Zapotoškem vr­hu (III-IV) Obžalovati gre, da se tabora niso udeležili letošnji tečajniki (večina udeležencev namreč že ima vse pogoje za alpinističnega pripravnika).

Alpinistični adresar 76
Pisarna PZS je končno razposlala že dolgo napovedovani jugoslovanski alpinistični ad­resar, ki ga je v imenu koordinacijske komisije za alpini­zem pripravil njen predsednik Franci Savenc. Adresar ni le zbirka naslovov PD, v katerih delujejo alpinistični ko­lektivi, pač pa je tudi ne­kakšna »inventura« alpinistične organiziranosti v Jugoslaviji.
Sedaj že lahko trdimo, da pri nas ni več republike, niti pokrajine, ki ne bi imela al­pinistične dejavnosti vsaj v zametku. Največ AO oziroma AS ima seveda Slovenija (43), sledita Hrvatska in Srbija (po 9), Bosna in Hercegovina (5), Vojvodina (3), Orna gora (2) in Kosovo (1). Za Makedonijo pa ni uradnih podatkov (neuradno 9 AS).

Alpinisti iz SZ pri nas
Včeraj so v Slovenijo pri­potovali alpinisti iz Petropavlovskega na Kamčatki, ki bo­do kakšne tri tedne gostje Mariborčanov, ki so v zame­no letos obiskali Kavkaz. Do 17. t. m. se bodo zadrževali v Vratih, potem bodo 10 dni bivali v taboru TVD Partizan Železničar pri Pulju, obisk v Jugoslaviji pa bodo zaključili s srečanjem na Kozjaku.

Zapoznelo vabilo
Bolgarska federacija za al­pinizem je 2. junija razposlala vabila za udeležbo na njiho­vem tradicionalnem mednarodnem taboru (Maljovica 76). Žal pa so to vabilo na PZ Jugoslavije založili in KKA je šele v torek lahko razpo­slala razpis za tri alpiniste in vodjo. Tabor v Rili bo od 18. do 23. t. m. kandidati pa morajo svoje prijave poslati na Planinsko zvezo Hrvatske — Kozarčeva 22 , 41000 Zagreb. Stroške bivanja v Bolgariji plačajo organizatorji, zagoto­viti si je treba le povratno vozovnico do Sofije.

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker