Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 04.03.1976

  04.03.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

četrtek, 4. marec 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1125

Delo, Šport: ... V zahodni steni Krna

V nedeljo sta Lojze Fon (SAAS) in Franci Šter (Kranj) preplezala novo varianto »Cer­kovnikovega stebra« v zahod­ni steni Krna. Za celotno smer (visoka okoli 800 m, 250 skal­nate stene) sta potrebovala 10 ur zlasti zaradi dobrih razmer. Spodaj ima smer namreč naklonino okoli 45 stopinj, po­tem so skalne težave V, A1, zgoraj pa III.

Južna stena Mrzle gore
V soboto sta Franc Čanžek in Andrej Bergant (oba AO Celje) preplezala novo »Pustno smer« v vzhodnem delu juž­ne stene Mrzle gore (nad vsto­pom v Hudi prask). Visoka je okoli 350 m, ocenila pa sta jo s III/IV + .
Naslednji dan, t. j. v nede­ljo, 29. februarja sta opravi­la še prvo zimsko (in tudi prvo sploh) ponovitev »Cicove zajede« v Mrzli gori, ki jo je Ciril Debeljak preplezal z Vi­lijem Svetom pred 26 leti. Tu­di ta smer poteka v vzhod­nem delu stene, desno od Celjske smeri, ocenjena pa je s V+, 350 m.

Postojnčana v Koglu
Bojan Kranjc in Igor Mez­gec, oba člana AS Postojna, sta v nedeljo v petih urah po­novila Rumeno zajedo v Ko­glu. Razen izstopne zajede (10 m) je bila smer praktično kopna.

Grapa v Gamsovcu
V nedeljo sta Tine Mihelič in Janez Rupar (AAO) opravila drugo zimsko ponovitev (prvo I. Gruden in B. Vuga 2. januarja letos) »Velike gra­pe« v Bovškem Gamsovcu, ki sta jo prva preplezala L. Ju­van in T. Sazonov 21. januar­ja 1962 in ima doslej poleti le eno ponovitev (Vinko Mlinar: 7 julija 1974). Plezalca sta za vzpon potrebovala 8 ur. Raz­mere v grapi so bile ugodne, precej težav pa jima je po­vzročal izstop, sestop pa je bil zelo naporen.

S tekaškimi smučmi
Zvone Andrejčič (Matica) je po mesecu neprostovoljnega počitka konec preteklega ted­na zopet prebil v gorah. Z Reberšakom (Radovljica) sta si pritrdila tekaške smuči, se z njimi povzpela do Vodni­kovega doma, splezala greben Venerja, potem pa odsmučala prav do Radovljice.

Zagrebško prečenje
Zagrebški alpinisti, ki od 13. do 21. t. m. pripravljajo zimski tabor na Prenju, so konec tedna prišli tudi v na­še gore. Zdenko Jech, Krunoslav Lazič in Branimir Predovič (AO Železničar) so v ne­deljo prečili Kalški greben od Kokrskega sedla do Krvavca. Imeli so odlične razmere in izredno lepo vreme.

Alpinistične šole
Akademski alpinistični odsek vabi drevi ob 20 uri na pre­davanje Jožeta Trošta »Var­stvo narave v gorskem svetu ter planinska fotografija«. Pre­davanje bo na Trgu osvobo­ditve I /II v veliki sejni dvo­rani.
AO Ljubljana-matica vabi da­nes na predavanje Jureta Se­negačnika »O hoji po poteh in brezpotju ter pripravi na plezalni vzpon«. Predavanje bo na Židovski stezi 2 ob 19.30.
AO Celje ima alpinistično šolo vsak teden ob četrtkih. Popoldan so praktične vaje na Grmadi ali v Tremarjih, ob 19. uri pa se pričenjajo pre­davanja v društvenih prosto­rih (Stanetova 1). V soboto bodo imeli tudi že prvo skup­no turo in sicer na Okrešelj in potem dalje na Rinke.

Turni smuk s Hribaric
Konec tedna prireja pod­komisija za turno smučanje PZS turni smuk. Če bo do­volj prijavljencev (prijave z akontacijo 100 din sprejema pisarna PZS, Dvoržakova 9, informacije tudi na telefon 312 553), bo poseben avtobus odpeljal v soboto zjutraj ob 6. uri, v nasprotnem primeru bo zbirališče na Komni, in si­cer v soboto do 18. ure.
Udeleženci bodo prenočeva­li v domu pri Triglavskih je­zerih, odkoder bodo odšli proti Hribaricam v nedeljo oko­li 4.30. V primeru dobrih raz­mer in lepega vremena bo potem sledil še vzpon na Kanjavec ter smuk v Krmo, v Mojstrani pa bo čakal avto­bus. V primeru slabših raz­mer pa je mogoča tudi va­rianta smuka s Hribaric prek Dednega polja in Vogarja v Staro Fužino.

Uroševih 65 let
V ponedeljek, 8. t. m. bo znani alpinist in gorski reše­valec Uroš Župančič dopolnil že 65 leto svojega življenja. Od leta 1928, ko se je predal gorništvu, je preplezal prek 100 smerni vseh težavnostnih stopenj, opravil pa je še okoli 50 letnih prvenstvenih vzpo­nov ter prek 50 zimskih ponovitev. Leta 1932 je prvi sam pozimi preplezal severno ste­no Triglava.
Če bi hoteli vsaj grobo opi­sati Uroševe aktivnosti, bi morali poleg alpinizma in re­ševanj vsaj omeniti tudi nje­govo delo vzgojitelja ter or­ganizatorja — bil je 10 let načelnik GRS, večkrat pred­sednik PD, načelnik AO, vodja tečajev in podobno. Za­črtal je več naših znanih po­ti: »Jubilejno« prek Prisojni­ka, prečenje severne stene Kanjavca itd.

»Ljubezen po pismih«
V Buenos Airesu, pri Slo­venskem planinskem društvu je izšla zanimiva knjižica dr. Vojka Arka, ki nosi poetičen naslov »Ljubezen po pismih«. V osmih črticah se spominja svojih hribovskih doživetij v bariloških gorah, pod katerimi živi, in »šumskih bratov«, s katerimi je leta 1951 ustanovil SPD v Barilochah. Na koncu je nanizal tudi izredno zani­mivo ter bogato kroniko — slovenskega gorništva v Ar­gentini od leta 1961—71, ki pa še ni končana, saj so nekate­ri omenjeni gorniki (Jure Skvarča je letos preplezal Cerro Moyano) še vedno aktivni, s stenami pa se je pri­čela spopadati tudi že druga generacija (16-letni Tonček Ar­ko je zadnjo sezono preplezal Torre Catedral itd.).

Steber Fitz Roya
Radioamaterji iz Monze so prestregli novico iz Patagonije (Argentina), da so alpinisti iz Lecca, člani znane skupine »Pajki« preplezali steber Fitz Roya, ki je bil dolga leta eden poglavitnih problemov v gorah Patagonije. Odpravo, ki so jo organizirali ob 30-letnici je vo­dil Casimiro Ferrari, vrh pa so dosegli v nedeljo, 22. fe­bruarja, potem ko so imeli velike težave z izredno sla­bim vremenom.

Helikopter v veliko pomoč
Helikopter postaja tudi pri nas nepogrešljiv pomočnik gorskim reševalcem. Helikop­ter RSNZ je npr. lani sode­loval v tretjini reševalnih ak­cij. V dolino je prenesel 23 ponesrečencev ter pri tam op­ravil 156 letov (22 akcij), ozi­roma 44 ur letenja, prepe­ljal pa je tudi 140 reševalcev in 2900 kg opreme.

Poljaki na Čogori
Letos poleti se bodo Poljaki poskusili po novi poti povzpe­ti na drugi najvišji vrh sveta — 8611 m visoki Čogori (K 2), in sicer po novi smeri. Vrh so doslej osvojili le italijan­ski alpinisti (1954) in je ta čas prav gotovo eden najbolj zanimivih ciljev, še posebno ker Pakistanci dolga leta zanj niso izdajali dovoljenj. 18-člansko odpravo bo vodil Januš Kurčab.

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker