Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 06.02.1976

  06.02.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

petek, 6. februar 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1192

Delo, Šport: ... Bohinjsko prečenje

Po dolgoletnem odlaganju je štirim članom AS Bohinj uspelo enkratno prečenje. Za­čeli so 24. januarja, in sicer na Črni prsti, s katere so se v sumljivih razmerah (megla, veter, mraz ...) prvi dan pre­bili do Rodice. Ker jih je lovila noč, so sestopili z gre­bena na planino Suha in noč prebili v sirarnci. Naslednji dan se je vreme k sreči zbolj­šalo, tako da so lahko dokaj naglo napredovali na relaci­ji Šija—Vogel—Škrbina—Podrta gora —Kuk—Bogatin. Toda že na Kuku jih je ujela tema. Kljub temu pa so nadaljevali, saj so imeli bivak v načrtu šele na Vratcah (Bohinjsko sedlo). Zaradi slabih razmer pa so si pod vrhom Bogatina vseeno morali izkopati luknjo.
V ponedeljek jih je na Vratcah zagrnila megla, bilo pa je tudi zelo hladno in vetrovno. Toda prečili so Lanževico in Krnico, na prenoče­vanje pa so se spustili v zim­sko sobo pri Triglavskih je­zerih. Potem pa se je vreme le zboljšalo in nato so brez večjih problemov osvajali Čelo, Vršac, Plaski Vogel, Ve­liko in Malo Špičje, Zadnjo Lopo. Prespali so na Preho­davcih. Tu jih je v zimski sobi prvič čakala tudi hrana, ki sta jo iz doline pritovo­rili tovarišici iz sekcije. Po­tem jim je sreda ponagajala z izredno močnim vetrom, njihova pot pa je prek Kanjavca vodila na Velo polje in še na Vernar. V četrtek so se povzpeli na Triglav. Sledil je še vzpon na Tosc (z Bohinjskih vratc) in dalje po grebenu — Veliki in Mali Draški vrh ter na koncu Viševnik. Domov so se vrnili prek Konjšce in Uskovnice.
Prečenje so opravili Janko Arh, Lojze Budkovič, Maura Furlan ta Andrej Žmitek, vsi člani AS Bohinj, ki deluje pod okriljem AO Radovljica. Povedali so še, da niso imeli bistvenih problemov, le nara­va jim je zagodla z mrazom, vetrom, meglo in drugimi nad­logami.

Tirič Mir
Italijana Guido Machetto in Gianni Calcagno sta lani av­gusta preplezala zahodni ste­ber Tirič Mira (7706 m). Ste­ber se začne 1200 m pod vr­hom, stena pa je visoka 2500 m. Temu primerna je bi­la tudi njuna tehnika. Prvih 500 m sta najprej opremila s fiksnimi vrvmi, šele nato sta štartala in z enim biva­kom (torej v alpskem slogu) dosegla vrh. Pred tem sta za aklimatizacijo ponovila še bližnjo »Češko smer«.

Sklepi KA PZS
Letošnji zimski alpinistični tečaj bo od 14. do 20. marca na Vršiču. Vodil pa ga bo Janez Gradišar. Prijave je po­trebno poslati do 1. marca. In še cena: 510 din za udele­ženca, prav toliko pa tudi za AO oziroma PD ta KA.
Planinske izkaznice bo ko­misija potrjevala le do 30. marca. Vodstva odsekov in sekcij jih morajo poslati, sku­paj s seznamom članov (šte­vilo vzponov!). Članarina mo­ra biti plačana.
Ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem bo od 15. do 17. julija. Na to akcijo, ki je še posebno pomembna za mlajše člane, opozarjamo že sedaj, da bi se kandidati lahko te­meljito pripravili.

Srečanje v Črni
Srečanja koroških in štajer­skih alpinistov, ki je bil za spremembo v hotelu Planinka (Črna) in ne v kaki planinski postojanki, se je udeleži­lo več kot 120 zastopnikov alpinističnih kolektivov. Vse priznanje gre organizatorjem za pester program (nastopil je tudi mešani pevski zbor) in prijetno vzdušje. Iz poro­čil je bilo razvidno, da so imeli tam uspešno sezono in tudi nekaj izjemnih podvigov. Žal pa so med pregledom sklepov s prejšnjega sestanka ugotovili, da jih večina ni bila uresničenih. Zato bo­do na pobudo AO Črna v kratkem sklicali sestanek načelnikov, predvsem da se do­govore o skupnih akcijah. Srečanje so zaključili s kratkimi, toda zanimivimi film­skimi zapisi, ki so jih posne­li šoštanjski alpinisti. Dogo­vorili pa so se, da bodo naslednje srečanje organizirali Mariborčani.

Fuchsova smer ( glej AN 22.01.76 )
Franc Kavčič in Nande Kern (oba AO Kranj) sta 10. januarja preplezala Fuchsovo smer v Dolških škrbinah. V steni nista imela najboljših pogojev (kložast sneg, polede­nela skala), zato sta za 400 m (III) porabila kar 11 ur. Po razpoložljivih podatkih je to prva zimska ponovitev.

Množična dejavnost v ČSSR
Kako množična je alpini­stična dejavnost v ČSSR naj lepše kaže podatek, da šteje samo češka zveza plezalcev kar 126 odsekov s 4740 člani. Od tega jih je kar 1541 iz­prašanih vaditeljev in trener­jev. Poleg te pa sta v ČSSR še dve zvezi, med katerima je močnejša slovaška.

Predavanja na Jesenicah
Da bi kar najbolj razširili znanje članov, se vodstvo AO Jesenice trudi, da bi organi­ziralo kar največ zanimivih predavanj. Razgovor s udele­ženci VI. JAHO (Ažman, Dov­žan, Manfreda, Rožič) so imeli decembra. Sledilo je predavanje Mitje Koširja — s trekkingom v Himalajo in Pavleta Dimitrova — Pik Le­nin v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije. Sedaj pa bodo prišli še Tine Mihelič (12. t m ), ki bo predaval o odpravi »Cordillera Blanca«, Kranjčani (26 t. m.) z diapo­zitivi, ki so jih posneli lani na Kavkazu, pa Emil Herlec, ki bo orisal vzpon na Popo­catepetl.

Mt. Blanc du Tacul
Strm ledena žleb, znan tu­di pod imenom »super kuloar« v vzhodni steni Mont Blanc du Tacula, sta maja lansko leto preplezala Franco­za Jean Marc Boivin in Pa­trick Gabarrou. Za vzpon sta potrebovala kar 32 ur in dva bivaka. Nekaj mesecev kasneje pa sta v severni steni Les Droites izpeljala še eno pomembno smer, za katero trdita, da je lepša kot smer Corneau—Davaille.

Arno Puškaš
Arno Puškaš sodi prav go­tovo med najbolj znane če­škoslovaške alpiniste. V svoji izredno pestri karieri je doslej plezal že v 40 dežel, na treh celinah, bil je na treh vrhovih nad 7000 metrov, na dveh šesttisočakih, 12 pettisočakih itd. Razen tega ima za seboj številne prvenstvene vzpone doma in na tujem. Je avtor serije izredno podrobnih plezalnih vodnikov za Visoke Tatre, napisal pa je tudi nekaj strokovnih in po­topisnih knjig, razen tega pa je tudi pomemben organizator in vzgojitelj mladih.

Kalteneggerjev kamin
V nedeljo, 25. t. m., sta Franc Langerholc (Matica) in Franc Vidic (Kranj) ponovila Kalteneggerjev kamin (III) v Kotovi Špici. Plezala sta 5 ur in po vzponu sestopila na Kotovo sedlo.

Novice iz ŠAO
Iz Šaleškega AO smo z ne­koliko zamude dobili več zanimivih novic. Mišo Čulk, Tatjana Krašovec ta Milan Lekš so 26. decembra preple­zali Szalay-Gerinov greben v Turski gori. Čulk in Krašovčeva sta l. t. m. preplezala Domnovo smer v Kriševniku, ki je bila doslej menda še brez ponovitve (ocena IV/V). Naslednjega dne so Čulk, Krašovčeva in Sirše preple­zali še Kozjaško smer, prav tako v Križevniku. Zadnjo nedeljo pa sta Čulk in Ivo Av­beršek preplezala še »originalno« v Raduhi.

10. izletniška sezona
V nedeljo. 8. t. m., bo PD Velenje otvorilo deseto izletniško sezono. Prvi letošnji izlet bo vodila prof. Danica Zevart, in sicer po »Šaleški poti«. Odhod z avtobusne po­staje bo ob 17. uri.

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker