Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 29.01.1976

  29.01.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

četrtek, 29. januar 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 925

Delo, Šport: ... Škrlatične grede

V petek, 16. t. m., sta Ja­nez Gradišar in Marjan Oster­man vstopila v Škrlatične gre­de z namenom, da nato nadaljujeta po grebenih proti Oltarju in še dalj. Žal pa se je prav tega dne vreme poslabšalo, dotlej ugodne razmere so se bistveno spre­menile. Tako sta plezalca v metežu do večera le s težavo preplezala Grede, bivakirala na robu stene in naslednji dan opustila misel na preče­nje. Kljub temu sta opravi­la lepo zimsko prvenstveno tu­ro.

Južna grapa Mangrta
Marsikdo bi podvomil, da je v naših gorah, ki so alpi­nistično baje že do kraja ob­delane, še mogoče speljati 1300 m visoko, docela samo­stojno prvenstveno smer. No, morda take smeri zdaj tudi v resnici ni več mogoče naj­ti, kajti prvenstvena tura, ki sta jo 24. in 25. t. m. opra­vila Igor Herzog in Marjan Osterman, je bila nemara zad­nja take vrste v Julijskih Al­pah. Gre za grapo v južnem ostenju Mangrta, ki se pne iznad Koritniške planine naravnost proti vrhu te velike gore. To je že star alpinistič­ni problem, o katerem je go­voril že Julius Kugy. Pravo čudo je, da je stena počakala prav do danes!
Plezalca sta v steni prebila dva dni, tretji dan pa sta po rabila za sestop, kjer sta za­blodila in doživela burne pu­stolovščine. Žal sta zamudile ugodne razmere, ki so vladale takoj po novem letu, tako da sta imela dosti težav z novim snegom. Grapa je večino­ma skalnata, vmesni snežni žlebovi pa dosegajo naklonino 50 stopinj. Najtežji je srednji del smeri, kjer je bilo opraviti z mesti V+, drugje pa težave niso presegale IV. stopnje. Plezalca sta tako dokazala, da je v stenah Julij­skih Alp še vedno mogoče spe­ljati velikopotezne, logične in naravne smeri.

Predavanja v AAO
V prostorih APD bo dre­vi ob 20. uri predaval Jože Žumer o spoznavanju gorstev in osnovah geologije. Preda­vanje je v okviru plezalne šo­le Akademskega planinskega društva.

Bolgarsko vabilo
Bolgarska federacija alpiniz­ma vabi naše alpiniste na II. mednarodno alpinistično smu­čarsko tekmovanje »Maljovi­ca 75«. Tekmovanje, na katerega so povabili še obe Nem­čiji, Italijo, Švico, Francijo, Avstrijo, Grčijo, ZSSR, Poljsko. ČSSR in Madžarsko, bo od 26. do 29. februarja na Rili. Ekipe štejejo po tri člane, koliko bo naših in ali se bodo tekmovanja sploh ude­ležili, pa se bodo morale KA odločiti do 5. februarja.

Sestanek KA
Po precej dolgem premoru bo verjetno že prihodnji me­sec zopet zasedala koordina­cijska komisija za alpinizem PZJ. Kolikor se bodo repub­liške ter pokrajinske KA stri­njale, bo sestanek najverjetneje 21. februarja v Zagrebu, čeprav so srbski alpinisti naknado izrazili željo, da bi bil 14. februarje v Beogra­du, torej dan po njihovi akademiji ob 25-letnici organizi­ranega alpinizma v Srbiji.

Broad Peak — 8047 m
Petnajst članski poljski od­pravi je lani sicer uspelo osvojiti severni vrh Broad Peaka, toda cena zanj je bila previsoka. Pri sestopu je namreč trojica njihovih članov izgubila življenje.
Vzpon je potekal po zahodni steni in sicer do sedla med obema vrhovoma, nato pa po južnem grebenu na vrh. Že v mraku je peterica prišla na vrh in namesto, da bi sestopili po že znanem, čeprav tež­kem južnem grebenu, so se odločili raje spustiti na snež­no polico, ki so jo odkrili v zahodni steni, ker so sodili, da bi po njej mnogo lažje prišli nazaj na sedlo. Bila je že kar trda tema, ko je če­tverica dosegla teraso, petega — Nowaczkega ni bilo za njimi, izginil je brez sledu (do­mnevajo, da se mu je izpu­lilo sidrišče in da je skupaj z vrvmi zgrmel prek stene). Ostali so srečno dosegli sedlo in na njem bivakirali. Toda zjutraj niso več našli vrvi in prisiljeni so bili sestopati po strmih ledenih pobočjih le s pomočjo nekaj metrov pomož­nih vrvic. Trem, Kesickimu, Sirovskemu in Kulisu, je spo­drsnilo in obdržal se je le zadnji, prva dva pa sta mrt­va obležala 200 m nižje. V bazo sta se vrnila le Glasek in Kulis, ki pa je močno oze­bel.

Novice iz Sarajeva
Sarajevski alpinisti se te­meljito pripravljajo na svojo prvo samostojno odpravo, ki naj bi jih letos vodila v Pa­mir. Vodja bo najbrž novi na­čelnik KA BiH Muhamed Šišič—Hamo, na pot pa naj bi odšlo 6 do 8 alpinistov. Že jeseni, po uspešni lanski ple­zalni sezoni, so opravili več pomembnih ponovitev, pa tu­di nekaj prvenstvenih vzpo­nov, mnogo načrtov pa jim je pokvarilo slabo vreme. Po­tem je prišla zima in z njo novi načrti. Tudi v zasneže­nih stenah so opravili več poskusov, toda do pomemb­nejšega vzpona ni prišlo vse do začetka tega meseca. 10. t. m. so Branimir Maltarič, Muhamed Šišič in Alija Vatrenjak vstopili v okoli 300 m visoko severno steno Otiša na Prenju. Toda še predno so prišli do vstopa, so se po­šteno namučili v ledenih sko­kih, »Centralno smer«, za ka­tero so značilne predvsem de­likatne prečnice, pa so pleza­li kar 24 ur (3 bivaki). Po­skus (Čolakovič, Bošnjak, Gafič, 17. t. m.) po smeri Mihaljeviča v Otišu pa se je usta­vil po prvi tretjini, ker so bile vremenske razmere pre­slabe.

Enciklopedija FK
Konec lanskega leta so se pojavili prvi izvodi »Enciklo­pedije fizičke kulture«, ki jo je na pobudo zvezne komisi­je za telesno kulturo pripra­vil Jugoslovanski leksikografstki zavod v Zagrebu. V prvi knjigi, ki obsega prispevke od A do 0 (izšla bo namreč še ena, za katero prav sedaj poteka rok oddaje rokopisov) je obdelanega tudi veliko gradiva, ki zanima planince. Že na str. 7 najdemo prvo tako beležko (o Stanku Aleksiču, srbskem alpinistu, ki je veli­ko plezal tudi v Julijcih), dve strani naprej pa je obdelana še obširnejša tema z naslo­vom »Alpinizem« — po repu­blikah, tehnika, z zanimivimi in nekaterimi zelo uspelimi Smerketovimi posnetki (tudi barvne totografiije ne manjka­jo!), pa še marsikaj o življe­nju v gorah. Takoj za tem pa je zapis o Jakobu Aljažu, planinskem zanesenjaku in skladatelju. Delo, ki obsega 728 strani velikega formata (po vzorcu ostalih izdaj JLZ), bo prav gotovo doživelo prenekatero kritično oceno, saj je prvo tako pri nas, sodelav­ci so bili nemalokrat postav­ljeni pred izredno kratke ro­ke za pisanje posameznih ge­sel, niso jih mogli revidirati kaj šele ažurirati itd. Med tistimi, ki so sodelovali s pla­ninskimi prispevki v knjigi zasledimo imena obeh uredni­kov naših planinskih revij, Željka Poljaka (Naše planine) in Tineta Orla (Planinski vest­nik), izredno velik je delež Zlatka Smerketa (Varaždin), potem pa so med sodelavci navedeni še Franci Savenc, To­ne Strojin (oba iz Ljubljane), Dražen Zupanc iz Zagreba itd. Knjigo bo upajmo kanalu mo­goče kupiti tudi v naših knji­garnah.

Klub ekspedicionistov
V torek, 27. t. m. ob 17. uri, bo v predavalnici III filozof­ske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12 (pritličje levo), sestanek »Kluba ekspedicionistov«. katerega osrednja tema je razprava o programu od­prav v letošnjem letu. Sesta­nek je sklical že novi načel­nik KOTG Aleš Kunaver.

Dve alpinistični šoli
Alpinistična šola v Maribo­ru (organizator je AO Koz­jak, Orožnova 2) bo letos po­tekala v okviru rednih sestankov alpinistov, vanjo pa va­bijo tudi tiste, ki se žele le izpopolniti za hojo po nenadelanih poteh in se ne misli­jo posvetiti plezanju v ste­nah. Prvo predavanje bo v torek, 3. februarja. V četrtek 29. t. m. pa se bo pričela AŠ v Slovenski Bistrici in sicer v prostorih komiteja.

Oznake: ALP, AN, , PrV
eXTReMe Tracker