Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.01.1976

  08.01.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

četrtek, 8. januar 1976, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1520

Delo, Šport: ... SZ steber Cmira

Janez Kunstelj (AAO) in Jože Oštrek (Kranj) sta opra­vila prvila zimski vzpon po severozahodnem stebru (smer 204) v Cmiru (Nad Kuhinjo špica). V ponedeljek sta bi­vakirala pri vstopu, nasled­nja noč ju je dohitela 100 m pod vrhom in izplezala sta šele zadnji dan lanskega le­ta. Skupno sta potrebovala nekaj več kot 13 ur. Do pod stene sta imela odlične raz­mere, prvi raztežaji pa so bili ledeni. Sestopila sta po polici, ki se malo pred vr­hom Cmira spusti v Za Cmir, kjer so že odlične razmere za smuko.

Anceljnova v Stenarju
V dneh od 28. do 30. de­cembra so Jože Hobič ter Andrej in Marko Štremfelj (vsi AO Kranj) prvič pozimi preplezali Anceljnovo smer (248) v severni steni Stenar­ja. Za vzpon so potrebovali 22 ur. Prvič so bivakirali sredi smeri, drugič pa na koncu težjih raztežajev.
Smer, ki je znana tudi pod imenom »direttissima«, sta v spodnjem delu prva preple­zala Rado Košir in Klavdij Mlekuž 23. oktobra 1966, zgor­njega pa Mlekuž s Francem Salbergerjem 30. avgusta naslednje leto. Ocenjena je s V, mestoma VI, 400 m in ima tudi poleti izredno malo ponovitev.

Raz Jalovca
Janez Marinčič (Matica) in Jože Žumer (AAO) sta opra­vila (skupno 14 ur plezanja) drug zimski vzpon po Comicijevi varianti (539 a) raza Jalovca. Vstopila sta že v ne­deljo 28. decembra opoldne, toda nista mogla prečiti v kamin in sta se vrnila ter prespala na Kotovem sedlu. V ponedeljek sta se le nekako prebila na Kegljišče, fiksirala vrvi do raza in na­to na Kegljišču bivakirala. V torek okoli 14. ure sta izplezala na »streho« Jalovca, po kateri sta do vrha potrebovala še dve uri (udiralo se jima je mestoma do pasu). Prvo zimsko ponovitev sta 17. aprila 1949 opravila Marjan Perko in Alojz Za­letel.

Novice iz SAAS
V nedeljo 28. decembra, sta Boris Mlekuž (SAAS) in Franci Ster (Kranj) dokon­čala velikopotezno (20—25 km dolgo) grebensko prečenje ka­ninske verige. Že marca 1974 sta prečila od Velikega vrha (Rombon) do Črnega Vogla, med zadnjo turo (5 ur) pa še naprej prek Laške Planje in Velike Babe na Malo Ba­bo. To je bil lažji del preče­nja (do IIII), za katerega sta v celoti potrebovala 36 ur (3 bivaki).
V soboto, 27. decembra, sta Damjan Mlekuž in Igor Marka v 6 urah (odlične raz­mere, posebno v zgornjem delu smeri) prvič pozimi preplezala Tumovo smer v se­verni sterni Jerebice (605). Istega dne je Boris Mlekuž sam preplezal 250 m visok snežen ozebnik (največja na­klonina do 55 stopinj ) v SV steni Loške Planje (Kanin). Za vzpon je potreboval ko­maj nekaj več kot uro. Žleb vodi skoraj na sam vrh Lo­ške Planje.
Na zadnji dan lanskega leta so Bernard Cuder, Dam­jan Mlekuž in Igor Marka vstopili še v Zahodne ka­mine (III, 400 m) v severni steni Srebrnjaka. Začetek je bil obetaven, toda razmere so se nato naglo poslabšale. Čeprav so plezali (od 8. ure) do polnoči so bivakirali in to v zelo težkih okoliščinah, kar tri raztežaje pod vrhom. Šele na novega leta dan opoldne so bili na vrhu. Na to pa še težak sestop, ki je trajal do večera. Samo za vzpon so potrebovali 19 ur.
Omenimo naj še, da so zabeležili še poskuse vzponov v Skednju in Lopi, končali so se zaradi slabih razmer ter veliko število pristopov na vrhove.

Novice iz Kamnika
Marjan Kregar in Bojan Pollak sta s Korošice opravi­la tri zimske vzpone, kaže, da vse tri zimske prvenstvene. 27. decembra sta v uri in pol preplezala JV steber Lučke Brane (smer 7 v Pollakovem vodniku, I—II, 215 m). Dan za tem Polikarpov steber v severni stani Škarij (IV+, 320 m), in sicer v 9 urah. Tretji dan pa še »Bolostajo« v Vršičih (V—, 210 m, 3 ure).
30. decembra sta Marjan Kregar in Janko Plevel odšla na »prečenje Kamniških«. Od Krvavca do Kokrškega sedla (5. 30) sta ju sprem­ljala Gladek in Brlec. Na Silvestra sta nadaljevala po JV grebenu Grintavca in naprej po grebenu do Konja (12 ur). Na Novega leta sta v 9 urah prišla na Kamniško sedlo. 2. t. m, pa v 9 urah naprej do Korošice. Zadnji dan je sledilo še prečenje do Velike planine (7 ur). Torej velikopotezna tura, ki je prvič uspela Alešu Kunaver­ju in Anteju Mahkoti (25. do 28. februarja 1959), toda le od Kokrskega sedla do Ko­rošice.
Janez Volkar pa je s Škrlepovo 3. t. m. opravil še prvi zimski vzpon (in tretjo ponovitev sploh) po smeri Zupan—Matičič (300 m, II do III, 320) v južni steni Pla­njave, katera je po vsej ver­jetnosti identična s smerjo Križaj—Rupar.

Kratke iz AO Mengeš

Od 1. do 3. t. m. so Mengšani. skupaj z Domžalčani, organizirali zimsko preseneče­nje: Presedljaj—Korošica—Planjava—Brana—Kamniška Bi­strica za udeležence alpinistič­ne šole. Vmes (2. t. m.) sta Miro Šuštaršič in Franci Vrankar v dobrih dveh urah preplezala Lukmanovo smer v Vršičih.
V nedeljo, 28. decembra, sta Miro Štebe in Miro Šu­štaršič opravila prvo zimsko (in sploh prvo ponovitev) smeri »Sešetra« v južni steni Planjave, ki je bila lani komaj preplezana ( IV—V/V+: Vrankar-Šušteršič).

Celjski vzponi
V nedeljo, 28. decembra, sta Franc Čanžek in Srečko Mesarec preplezala Steber Štajerske Rinke z novo vstop­no varianto (vstop v kotu med Malo in Štajersko Rin­ko, nato pa poteka desno navzgor do stebra). Ves čas sta plezala z derezami le zadnji trije raztežaji so bili skalnati. Za vzpon sta potrebovala 7 ur. Dan za njima sta pripravnika Deželak in Lesjak opravila še prvi zimski vzpon po Celjski smeri v Mrzli gori (III). Ker je bila smer praktično povsem kopna, sta za vzpon potrebo­vala le dve uri. V sredo pa so Čanžek, Deželak in Les­jak preplezali še Direktno v Mrzli gori (smer iz lanske zime).

Kratkonemška smer
Na zadnji dan lanskega leta sta prišla na Kredarico Edvard Torkar in Jože Zupan iz Gorij, potem ko sta z enim bivakom preplezala »kratkonemško« v severni ste­ni Triglava. Smer je bila pozimi sicer nekajkrat že preplezana, toda prav pogosto pa tudi nima obiskov, še posebno ne v času ko vlada v severnih stenah res prava zima.

Mountain 46
Zadnje številka angleške revije Mountain je zabeležila jugoslovanski vzpon prek juž­ne stene Makaluja na prvem mestu (obširnejši zapis bo v naslednji številki), pred angleško »direttissimo« v Everestu, katera je tudi prikazana na sliki, kako poteka. Zabeležile pa je tudi naši ponovitvi v Grand Pilier d'Angle ter ponovitev poljske smeri v Eigerju, pa še od­pravo »Cordillera Blanca 75«. (Vzpon po vzhodnem grebe­nu Chacraraju so za našimi poskušali še Italijani pod vodstvom Carla Zonta, toda prav tako niso uspeli).

Planinci na »Dražgoše 76«
Nedeljske množične športne manifestacije v Dražgošah se bodo udeležili tudi planinci in sicer v dveh skupinah. PD Kranj pripravlja pohod prek Mohorja. Zbirališče bo med 7. in 7.30 pred kinom Center ali ob 8. uri v Čepulah. Organizatorji sporočajo, da bo pohod v vsakem vremenu, zato naj se udeleženci temu primemo oblečejo. Pionirji pa se bodo zbrali ob 11. uri, nakar jih bodo avto­busi prepeljali do Podbelce (pod Jamniki), od koder bo­do na zborno mesto odšli peš tudi oni. Vodstva PD naprošajo, da vzamejo na pohod društvene praporje ter planinske zastave. Povratek za vse bo z avtobusom. Dru­gi pohod bo organiziralo PD Jesenice. Potekal bo v smeri Soteska—Rovtarica— Dražgoše. Vse informacije nudijo v društveni pisarni (telefon: 064/81-291), zbor pa je v ne­deljo ob 7. uri na železniški postaji Soteska.

Predavanja na APD
Drevi ob 20. uri bo v okvi­ru redne akademske alpini­stične šole predaval Marko Zuccatto »Zgodovina svetovne­ga in našega planinstva ter alpinizma«. V torek, prav tako ob 20. uri pa bo prof. Tine Orel vodil razgovor na temo »Filozofija alpinizma«. Vsa predavanja bodo v ve­liki sejni dvorani na Trgu revolucije 1 /II. Vabljeni tudi vsi tisti, ki sicer niso vključeni v redno alpinistično vzgojo.

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker