Gorenjski glas - Jelena Justin: Kopitnik (910 m) - Razglednik med Rimskimi Toplicami in Hrastnikom. Zadnji metri vzpona močno spominjajo na zasavski Ostrež. Nekaj metrov jeklenice in prepadni vrh, na katerem ni veliko prostora.
Pred skoraj dvema letoma, ko smo se povzpeli na Veliko Kozje, smo pred seboj gledali Kopitnik, ki je od daleč videti kot povsem poraščena in spokojna vzpetina, ki ne premore izrazitega vrha. Roko na srce, res je spokojna in vzpon nanj vse prej kot zahteven, vendar, tik pod vrhom Kopitnik pokaže svoj prepaden obraz.
Po štajerski avtocesti se zapeljemo proti Celju in zavijemo na izvozu Celje - vzhod proti Laškemu. Peljemo skozi Laško, mimo Zdravilišča, proti Rimskim Toplicam. Kmalu zavijemo desno proti Hrastniku. Vozimo proti Hrastniku in na ostrem levem ovinku zavijemo levo proti vasi Turje. Od tod naprej sledimo smerokazom za Dom v Gorah, kjer v bližini doma parkiramo.
Z vzponom na Kopitnik začnemo po cesti, a bodimo pozorni na smerokaze, ki nas usmerjajo proti našemu cilju. Najprej zavijemo desno, nato nekajkrat prečimo cesto, nato pa dosežemo kolovoz, ki nas usmeri levo. Prečimo poraščeno pobočje, na katerem so "zrasli" številni vikendi. Ko je pobočje prečeno, dosežemo makadamsko cesto in kmalu opazimo markacije za Dom na Kopitniku, kamor se da, roko na srce, tudi pripeljati. Morda bi veljalo naslednjič priti s kolesom. Ker bomo sestopali po poti vzpona, se bomo do Doma, ki leži pod cesto, spustili pri sestopu.
Nekaj časa nadaljujemo še po cesti, nato pa zavijemo desno v gozd, kamor nas usmerijo markacije proti vrhu Kopitnika. Ves čas se pot zložno vzpenja, ko pa dosežemo predvrh Kopitnika, pa občutno izgubimo na višini. Pot še nekajkrat zavije, nato pa je na naši desni strani skalni pomol, na koncu katerega je naš cilj. Končni vzpon je precej strm in mestoma prepaden. V pomoč so nam jeklenice, ki odigrajo vlogo varovala. Previdnost je potrebna na samem vrhu, saj na njem zaradi prepadnosti ni veliko prostora.
Pod seboj vidimo dolino Savinje v smeri Zidanega mosta in veličastno piramido Veliko Kozje. Proti jugovzhodu vidimo vse do Gorjancev, na zahodu pa vidimo Kum.
Z vrha sestopimo po poti vzpona in se ustavimo še v Koči na Kopitniku, ki leži v travniški kotlinici pod temenom Kopitnika. Pred kočo, ki ima urejeno otroško igrišče, vidimo dolino Savinje proti Laškemu. Na severni strani vidimo Šmohor in Malič, v ozadju, na obzorju pa Pohorje.
Kopitnik je tako kot številni vrhovi med Savo in Savinjo pravi botanični vrt; očitno je flora, ki jo tvorijo bukve, javorji in smreke, ravno prava, da lahko najdemo avrikelj, Blagajev volčin, rododendron, Clusijev svišč itd.
Od Doma na Kopitniku sestopimo nazaj do jeklenega konjička po poti vzpona.
Možnosti za vzpon na Kopitnik je precej; z Dola pri Hrastniku, iz Rimskih Toplic, iz Zidanega Mosta … Naša varianta je malce lažja, ker ni treba premagati velike nadmorske višine, a če se odločimo za katero od naštetih izhodišč, moramo računati na približno 700 metrov višincev.
Nadmorska višina: 910 m
Višinska razlika: 150 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 3 zvezdice
Jelena Justin