Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič: Devet dni v avgustu

roman, ki se odvija ... tistega leta, ko se je vse sukalo okrog Humarjevega vzpona...

 

 

Dušan Škodič

Devet dni v avgustu


Spremna beseda Andreja Jezernik
Uredil Iztok Vrhovec
Oblikovanje ovitka Miloš Radosavljevič
Prelom K. Rok
Izdala in založila Založba VED, Ljubljana,
1. izdaja: november 2006
© Dušan Škodič, VED, 2006

 

821.163.6-31
ISBN-10 961-6574-17-5
ISBN-13 978-961-6574-17-4
COBISS.SI-ID: 229586432
Roman, mehko vezava, 14,5 cm x 21 cm,
256 strani, 5500 SIT
Do konca leta 20% popust = 4400 SIT


V tej knjigi ne boste našli odgovora, zakaj se je Tomažu Humarju zgodil Nanga Parbat! Spominjali pa se boste kako smo preživljali dneve, ko se je Tomaž Humar dogajal nam.

 

 

Kaj o tej knjigi pravijo drugi

* * * * * * Nekaj mnenj natisnjenih v knjigi * * * * * *

Zgodba o veselju do življenja, prepojena tako s solzami smeha, kot tudi žalosti. Zgodba o posameznem človeku in tista o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan. Solze se posušijo, lepi spomini ostanejo ... - dr. Andrej Mašera, publicist

 

Podvigi v gorah so velikokrat kot enajsta šola pod mostom – s pošteno šolnino, zato sem bil navdušen nad dogodivščinami Pinga in njegove druščine, ki sem jih snedel kot najbolj pregrešno čokolado – po delčkih in z užitkom … -dr. Stane Pinter, Fakulteta za šport

Roman je lepo berljiv, poln preobratov in kot nalašč za branje v deževnih dneh, ko so vrhovi gora zaviti v oblake. - Vladimir Habjan, odgovorni urednik revije Planinski vestnik

Zanimiva in nekoliko provokativna zgodba, ki bralca pritegne predvsem zaradi opisa življenja mladih v današnjem času. Avtor spretno povezuje tragične dogodke Tomaža Humarja v steni Nanga Parbata pred dobrim letom ter življenje in zgodbe glavnega junaka v sedanjosti in preteklosti, včasih tudi v predpreteklosti. Vse to "začini" z doživetji in lepotami naših gora. Ne nazadnje tudi z iskanjem boljšega v življenju in predvsem – s srečo. - Bruno Fras, predsednik PD PT Maribor

Vse, kar se dogaja v dolini, se dogaja tudi v gorah. In nasprotno. Gore so lahko način življenja, ki se tam nekje na skupnem ležišču lahko celo začne. In so tisti piš, ki ločuje seme od plevela. Roman je vsakdanjik žlahtnih tegob, iskrivosti in humorja, brez katerih bi bil tudi planinski čaj le topla brozga. - Borut Peršolja, predsednik PD Domžale

Slikovit, sočen in duhovit devetdnevni prerez slovenske hribovske scene. V romanu se kažejo temeljne prvine obstoja narave – nepredvidljivost, različnost in spremenljivost in spoštovanje le teh. Kajti življenjska pot je razgibana, polna vzponov in sestopov, prečnic in ovinkov, kjer spoznaš prijatelje, pisane z veliko začetnico. - Miha Pavšek, publicist

Zanimiva in dobro berljiva knjiga ... Škoda le, da ne traja devet tednov, ker bi človek takšne zgodbe še kar bral. - Martin Šolar, Triglavski narodni park

Uvodna beseda

Andreja Jezernik
Devet dni v avgustu je roman, ki se, kot namiguje že naslov, odvija v devetih dneh tega poletnega meseca, tistega leta, ko se je vse sukalo okrog Humarjevega vzpona na pakistanski Nanga Parbat. Medijske novičke, ki jih glavni junak Dušan spremlja, so nekakšen uvod v vsak dan in predstavljajo eno zgodbo, ki pa ni najpomembnejša. Prava zgodba sledi medijskim insertom in bralca nenehno preseneča. Pripovedovalec vsake toliko z mojstrsko retrospekcijo osvetli dogodke iz preteklosti, prek katerih se da spoznati njegovo zgodbo in delčke zgodb nekaterih njegovih bližnjih ljudi. Vsi ti različni »odlomki« se odlično spajajo v enega tistih romanov, ki jih resnično ne moreš nehati brati, dokler ne obrneš zadnje strani.
Osrednja tema, ljubezen do pohodništva in gora, sta z izjemno umetelnostjo prepleteni s skoraj neizbežno obsedenostjo z vremenom, ki nujno sodi zraven. Neverjetno tekoča in domišljena pripoved je ena glavnih odlik tega romana, temu pa je treba dodati še perfekten humor, odličen jezik in hudomušno navdušenost nad življenjem...

 

* * * * * * pa še odlomek iz romana * * * * * *

Trgovina je bila prazna. Punca, ki je predstavljala prodajalko, se mi je nalepila na pete in kljub temu da sem ji rekel, da sem prišel samo malo pogledat, sem jo moral šlepati med policami in obešalniki, na katerih so visele vetrovke najbolj znanih znamk.

 

»Lahko kaj pomagam? Poglej,« je bila z menoj že takoj na ti, po hribovsko in kazala nekam v kot, kjer so viseli res krasni anoraki, »tole je najnovejša roba, ki trenutno obstaja na trgu.« Takoj sem ugotovil, da tudi najdražja, saj bi moral več kot dva tedna delati, da bi si lahko kupil primerek.

»Tri leta garancije dajemo, na vodotesnost in paropropustnost« je rekla, ko je opazila kako se mi je povesila spodnja čeljust ob pogledu na etiketo s ceno.

»Aha, to sta torej dve različni stvari?« sem jo malo testiral.

»Ja valjda, vodotesna je lahko vsaka polivinilna pelerina, resnična paropropustnost pa je lastnost zgolj vrhunskih Hribo-Texovih materialov.«

»Tudi če ga bom nosil v hribe?«

»Ja šur, saj za tja je pa namenjen. Kar poglej, še celo Messner ga nosi,« je pokazala na stenski plakat, iz katerega se je smejal sam alpinistični polbog Reinhold. Oblečen v tisto firmo, slikan nekje sredi ledeniških razpok in oprhan s snegom, ki se mu je ujel v brado, ves pokončen kot s soncem obsijan indijanski totem.

»Za denar, ki ga je on dobil za to reklamo, bi jaz reklamiral električni stol!«

»Kako prosim?«

»Pravim, da če se človek slika v reklamne namene, še ni nujno, da tisto tudi uporablja v vsakodnevnem življenju. Tudi Michael Jackson je delal reklamo za Pepsi, pil pa je menda ni nikoli, sploh ne po tistem, ko mu je med snemanjem reklamnega spota odneslo pol nosu, ostale dele obraza pa mu je pošteno razmajalo.«

»Kako prosim?« je ponovila še enkrat. Sploh ji ni bilo jasno, kaj imata skupnega električni stol in Jacksonov nos.


O avtorju

Dušan Škodič je že od otroštva s starši zahajal v gore. Po srednji šoli je opravil vodniški tečaj, pozneje pa postal inštruktor planinske vzgoje in nekaj let preživel tudi med alpinisti. Pisati je začel, ko se je lepega dne spomnil, da je preteklo že deset let, odkar je na srednješolski maturi napisal najboljši esej. Na hitro je spisal prispevek in ga poslal reviji Planinski vestnik, kjer so ga objavili. Po nekaj letih pisanja potopisov, zabavnih zgodb in humoresk, ko so izdelki že zdavnaj presegli dolžinske omejitve revije, pa tudi zaradi vzpodbud urednikov, se je odločil, da napiše roman …

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti