Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Čari zimskih hribov

(2584);
(2376);
(2222);
(2034);
(1835);
(1427);
(1155);
(1042);
(850);
(688);
(386);
(263);
(78);
(2759);
(2764);

sobota, 27. december 2003, ob 18:42, Vladimir Habjan, ogledov: 2739

Vladimir Habjan v Naš Stik, december 2003, predstavlja svoj novi vodnik Zimski vzponi v slovenskih gorah, ki je sredi meseca izšel pri založbi Sidarta.

December 2003, stran 79

Čari zimskih hribov

Če nas gore zasvojijo, potem nas slej ko prej zamikajo tudi pozimi. Čarov zime je nešteto, mene osebno pa zima najbolj privlači zato, ker je narava takrat tako prvinska. Poleg tega pa med zimskim potepanjem ne bomo naleteli na moteč dolinski »šunder«, ki ga je v kopnem času zaradi množičnosti in kulture, kakršna pač je, preveč. Na zimskih turah nas bodo spremljali neskončen mir, tišina in samota, za to pa se je vredno potruditi.

Pri izbiri ciljev in z opisi poti so nam običajno v pomoč vodniki. Do letošnjega leta smo imeli v Sloveniji na razpolago le turnosmučarske vodnike; prvega še iz leta 1934, Rudolf Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji, potem Turni smuki , avtorjev Mira Črnivca in Cirila Pračka (1972, 1985), tretji pa je Slovenija, turnosmučarski vodnik, avtorja Igorja Jenčiča (1998, 2002). Za najzahtevnejše smučarje obstaja še vodniček Strme smučine, avtorjev Andreja Zorčiča in Dejana Ogrinca (1991), kjer pa gre za alpinistično smučanje. Konec letošnjega leta je založba Sidarta iz Ljubljane izdala prvi peš zimski vodnik: Zimski vzponi v slovenskih gorah (avtor Vladimir Habjan; z Našim stikom je 10% popust pri naročilu knjige). S tem vodnikom smo torej zaorali ledino.

Vodnik je izborni, predstavljenih je 50 vrhov. V nekaterih poglavjih je opisanih ciljev več, tako da jih je skupaj čez 50. Večina ciljev je v treh najvišjih gorovjih, Karavankah, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah, nekaj pa jih je v predgorju. Raznovrsten izbor glede na zahtevnost ponuja široke možnosti izletov in tur, vzpon na Uršljo goro je vse kaj drugega kot pa Triglav. Na izbiro imamo sredogorske vrhove (Smrekovec, Strelovec, Lepenatka, Velika planina, Goli vrh, Ženiklovec, Struška, Dovška Baba, Trupejevo poldne, Črna prst, Možic, Kobla, Vrtaški vrh, Mrzli vrh, Matajur, Porezen, Blegoš, Ratitovec, Snežnik idr.), lažje dvatisočake (Peca, Raduha, Vrh Korena, Grintovec, Kalški Greben, Begunjščica, Stol, Ogradi, Viševnik, Veliki Draški vrh, Debela peč, Sleme, Mojstrovke, Krn, Vogel, Rodica idr.), zahtevnejše dvatisočake (Turska gora, Ojstrica, Rinke, Storžič, Kepa, Debeli vrh, Kukova špica, Stenar, Križ, Špik, Tolminski Kuk idr.) in ture za sladokusce (Vrtača, Palec, Triglav, Dovški križ, Prisank, Jalovec, Prestreljenik). V izboru je tudi nekaj lažjih alpinističnih tur - slednje prav tako sodijo v izbor, saj bi bil sicer vodnik osiromašen, mi pa prikrajšani.

Že večkrat sem v naši rubriki opozoril, da gore pozimi niso mačji kašelj. Čeprav vas z opisi na nek način vabim v gore, se čutim dolžnega, da vas neprenehoma opozarjam na nevarnosti, ki jih moramo poznati, če hočemo, da bo naša pot v zasneženih gorah čim bolj varna. Zato bomo za zahtevnejše ture potrebovali alpinistično znanje. Kje ga pridobiti? Najbolj temeljita je alpinistična šola, sicer pa razni tečaji, ki jih organizirajo planinska društva in Gorska reševalna služba, na voljo pa je še cela paleta vzgojne planinske literature. Če turi nismo dorasli, si za spremstvo raje vzemimo vodnika. Prav zaradi vsega zgoraj naštetega sem v uvodnem delu obdelal tudi snežno teorijo. Da pa pozimi le ni vse tako težko, kot se sprva zdi, vam povem iz lastnih izkušenj. Vsi strahovi, ki sem jih imel pred zimskimi visokimi gorami, so počasi zbledeli. Še danes pa se spominjam svojih prvih tur v zimsko visokogorje. Kot začetnik nisem poznal vseh značilnosti in nevarnosti zime, zato je mojo nevednost večkrat spremljala tudi sreča. Ko pa postopoma napredujemo in imamo vedno več tur v nogah, je tudi vsaka tura prijetnejša. Z izkušnjami si pridobimo občutek za razmere, kje stopati, kako se gibati, kdaj natakniti dereze, kako se izogniti nevarnemu pobočju, nenazadnje kdaj obrniti. Potem »padajo« vrhovi drug za drugim in kmalu spoznamo, da so nekatere gore v snegu včasih še lažje kot v kopnem. Ko sneg ni več ovira, nas prevzame prijeten občutek, da postajamo bolj celoviti in raznovrstni gorniki.

Naj vam ob vstopu v leto 2004 zaželim lahek, vendar premišljen korak, prostrane razglede in srečno pot!

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker