Janez Pikon: Nogica ali čevelj bi lahko dejali lepemu cvetu, veliki cvetovi so enako lepi kot cvetovi eksotičnih orhidej, ki je najbolj poznana iz domačih sort lepe rastline, raste v zelo redkih, ter zasenčenih gozdovih in hosti, zaščitena, žuželke si privablja brez hranila. 
Izjemno rastlinsko bogastvo širšega območja Bohinja že dolgo vzbuja zanimanje botaničnih strokovnjakov in občudovanje ljubiteljev narave in njenih lepot. Že od prvih začetkov znanstvenega proučevanja slovenske flore so predeli in gore v Bohinju veljale za pravo zakladnico alpskega cvetja. Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus L.) spada v družino kukavičevk (Orchidaceae). Raste po bukovih gozdovih in ustaljenem grušču do subalpskega pasu v vseh naših Alpah. Je edina vrsta naših kukavičevk z nekaj centimetrov dolgim cvetom in dvema prašnikoma. Vse druge naše vrste kukavičevk pa imajo le po en sam prašnik.
Lepi čeveljc, prikazan z enega od rastišč v našem kraju ravno te dni, ko se v kraju odvija »6. Mednarodni festival Alpskega cvetja«.
Iz plazeče korenike požene steblo, ki zraste do 60 cm visoko, ima spodaj nekaj rjavkastih listov, nad njimi pa 3-4 široko elipsaste liste, ki obdajajo steblo. Na vrhu je en sam, lahko tudi dva, redko pa več cvetov. Najbolj opazna je velika rumena in mehurjasta medena ustna, nad njo pa še pet škrlatno rjavih cvetnih listov. Ker sta dva zrasla med seboj, vidimo le štiri. (1)
Prav nenavadno oblikovana medena ustna lepega čeveljca, je zbudila fantazijo starih botanikov in rastlino so poimenovali Cypripedium, Venerina opanka. Cvete od maja do junija. (2)
Zgradba cveta kaže na prilagajanje rastline k vabljenju žuželk, ki zagotavljajo prenos cvetnega prahu. Rumena barva cveta privabi žuželke, medena ustna v obliki globokega čeveljca z ozkim izhodom pa zagotavlja, da bo žuželka ostala notri tako dolgo, da se sigurno dotakne pestiča in opraši rastline z cvetličnim prahom iz drugih rastlin, ki ga prinese na sebi. (3)
Čeprav lepi čeveljc v gorskih gozdovih ni zelo redek, ga le malokrat vidimo, morda tudi zato, ker ni zelo očiten, tudi takrat ne, kadar raste v velikih skupinah. Na nekaterih rastiščih pa raste le v malo primerkih in tako poudarja svojo plemenito lepoto. (2)
Predeli in gore v Bohinju veljajo za pravo zakladnico Alpskega cvetja, med katere sodi tudi Lepi čeveljc, prikazan z enega od rastišč v Bohinju ravno te dni, ko v našem kraju poteka že »6. Mednarodni festival Alpskega cvetja«
Rastlina je zaščitena, zato je ne smemo uničevati ali nabirati. Poskusi presaditve rastline se običajno končajo tako, da rastlina odmre.
Viri: - (1)Vlado Ravnik, Rastlinstvo naših gora: ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank, 1999, - (2)Luka Pintar, Rože na Slovenskem, 1990, - (3)Rože
Janez Pikon