AK Črna - Igor Radovič: ... pogovor z vodjo odprave Gregom Lačnom
Čez dober mesec dni bo v Karakorumsko Himalajo v organizaciji Koroškega alpinističnega kluba odpotovala prva koroška odprava na osemtisočak. Za cilj so si izbrali 8051 m visoki Broad Peak v Karakorumu v severovzhodnem delu Pakistana. Gora leži nad ledenikom Baltoro med K2 in Gašerbrumom IV. Sestavljajo jo trije vrhovi: glavni 8051 m, centralni 8016 m in severni 7550 m. Glavni vrh so 1957 leta osvojili člani avstrijske odprave brez pomoči višinskih nosačev. To je zdaj standardna smer po zahodnem grebenu. Proti vrhu vodijo še tri smeri: prečenje vseh treh vrhov (Kukuczka in Kurtyko, 1984), po zahodnem grebenu in južni steni (Carsolio, 1994) in še zadnja iz leta 2005 po JZ steni (Urubko in Samoilov).
Odpravo bo vodil Grega Lačen, ki je z vzponom na Daulagiri 1998 leta postal prvi Korošec z osvojenim osemtisočakom. Dve leti kasneje je stal tudi na vrhu Everesta ter bil še na številnih drugih odpravah.
Kako si prišel na idejo Koroška 8000, s katero se, kolikor vem, spogleduješ že kar nekaj časa in jo boš letos tudi uresničil?
Leta 1998 sem bil član Slovenske himalajske odprave, kjer smo preplezali sedmo najvišjo goro sveta Daulagiri. Leto za tem je bil Franc Oderlap na Čo Oju. Po njegovi vrnitvi sva se v pogovoru zaplezala v idejo koroške odprave na osemtisočak. Seveda pa je ideja o koroški himalajski odpravi že precej starejša. Ko je Korošcem leta 1980 uspela prva odprava v Ande so nekaj let kasneje želeli realizirati še odpravo v Himalajo, pa jim to žal ni uspelo. Vodja takratne odprave v Južno Ameriko in eden glavnih protagonistov odprave v Himalajo je bil moj oče Marijan in prav gotovo je tudi to eden od razlogov, da želim nadaljevati začeto pot.
Seveda so se na Koroškem skozi leta organizirale odprave v Himalajo, vendar so bile vse klubske in nikoli na osemtisočak.
Misel na Koroško 8000 ni dala miru. Skoraj vsako leto sva s Francem oživljala idejo, vse do leta 2009, ko smo se konec zime sestali izbrana ekipa za Koroško 8000 s ciljem preplezati na Makalu. Odprava bi naj odšla na pot spomladi 2010 a je z izgubo Franca izgubila polet. Nekako sem se v spomin na Franca čutil dolžan spraviti idejo k življenju. Po treh letih smo se zbrali podobna ekipa in začeli poganjati kolesje, ki se danes vrti že skoraj na polnih obratih.
Kaj te je vodilo pri izbiri cilja? Vem, da je bilo v “preigravanju” več variant.
Cilj odprave je Broad Peak v Pakistanu. Da smo si izbrali ta cilj sta botrovala dva dejavnika. Večina članov še ni bila v Pakistanu. Želimo si videti to deželo, njihovo kulturo, čudovit ledenik Baltoro. Drugi dejavnik pa je, da sta na tej gori že poskušala Franc in Iki Golob, ki je tudi član sedanje odprave. Njegove informacije in poznavanje področja so zelo koristne pri lažji organizaciji odprave in seveda pri vzponu.
Mnogi me sprašujejo, kdo vse gre na odpravo. Zato bo zanimivo slišati, kakšne kriterije si imel pri izbiri članov in komu vse je uspelo priti skozi sito?
Odpravo sestavljajo člani, ki so bili takrat na osnovi razpisa izbrani za Makalu. Odpadel je Miha Hrastelj, ki v juliju pričakuje naraščaj ter Franc. Ti dve mesti sta zapolnila Andrej Gradišnik in Sašo Prosenjak. Člani odprave so še Jurij Gorjanc, Tadej Zorman, Matej Flis in Ika Golob. Najbrž mi ni treba posebej razlagati o kvalitetah članov, saj vsak, ki spremlja koroški alpinizem lahko ves čas sledi dobrim alpinističnim in plezalnim vzponom ter raznim gorniškim aktivnostim navedenih.
Organizacija take odprave je zelo zahteven zalogaj. Vsaj take so moje izkušnje z Rakapošija 1987. Je pa res, da takrat še ni bilo interneta, e-pošte, ipd.
Šele ko se zares lotiš spravljati skupaj zadevo, se pokaže, na koliko stvari je potrebno misliti. Organizacijsko je čisto nekaj drugega, kot manjša žepna odprava v Patagonijo ali podobno, kar sem počel zadnja leta. Je pa res, da nas je veliko in smo si delo razdelili in vsi dobro in zavzeto opravljamo svojo funkcijo.
Sem in tja mi pride kaj na uho in to kaže na to, da se zelo zagnano pripravljate in vašo telesno pripravljenost tudi testirate.
Dobra kondicijska pripravljenost je ključ do uspeha in predvsem večja garancija za varnost na gori. Testiranje je bila zgolj vzporedna “popestritev” k treningu.
V glavnem pa veliko tečemo v hrib, hodimo v Knepsovo sedlo obteženi z vodo, kolikor pa dopušča čas pa izvajamo skupne ture; Grossglockner, Chamonix, okoliški hribi, …
Upam, da z naslednjim vprašanjem ne bom dregnil v preveliko skrivnost. Marsikdo me vpraša tudi o poteku odprave, a razen predvidenega časa mu ne vem povedati kaj več. Zato bomo z veseljem kaj prebrali o načrtovanem poteku odprave in morda tudi izbrani smeri vzpona.
Ika in Tadej odhajata na pot 30. junija, da uredita vse formalnosti, pripravita kargo in vso ostalo opremo na predpisano težo za nosače in kreneta proti bazi. Namen je, da postavita bazo. V tem času pa bi že tudi mi prispeli tja. Naš odhod je 5. julija, vračamo pa se 10. avgusta.
Letimo iz ljubljane preko Dubaja v Islamabad. Od tam če bodo ugodne vremenske razmere z letalom do Skarduja in nato z vozili do Askol. Pristopni marš čez ledenik Baltoro do baznega tabora traja 6 dni. Bazni tabor bomo imeli postavljen pod vznožjem jugozahodne stene Broad Peaka. Cilj odprave je vzpon na vrh po smeri prvopristopnikov Hermanna Buhla, Kurta Diembergerja, Fritza Winterstellerja in Marcusa Schmuka.
Grega, hvala za odgovore z željo, da bi imeli na gori boljše razmere, kot smo jih imeli mi julija 1987 na Rakapošiju.
Predvsem pa SREČNO!
Igor Radovič