Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Desetletja predanosti gorskemu reševanju

Jeseniške novice, Zaščita in reševanje - Janko Rabič: Gorski reševalci so vpeti v širši sistem zaščite in reševanja. Pomemben člen slovenskega gorskega reševanja že od prvih začetkov predstavljajo pogumni reševalci z območja Jesenic in okolice. Eden od njih, Pavel Dimitrov je že 55 let član Društva GRS Jesenice.

Gorski reševalci že stoletje organizirano opravljajo pomembno humanitarno delo. Rešujejo planince in alpiniste, ki se na poteh ali v prepadnih stenah znajdejo v težavah. Ves trud in včasih velika tveganja poplačajo najlepši trenutki takrat, ko jim uspe rešiti človeku življenje. Tudi sedaj imajo gorski reševalci s svojo usposobljenostjo, znanjem in pogumom pomembno vlogo pri najrazličnejših elementarnih nesrečah, zemeljskih plazovih, poplavah, pri reševanju iz gondol, gorečih stolpnic in še bi lahko naštevali. Vpeti so v širši sistem zaščite in reševanja. Pomemben člen slovenskega gorskega reševanja že od prvih začetkov predstavljajo pogumni reševalci z območja Jesenic in okolice. Postaja GRS Jesenice je bila ustanovljena leta 1924. V prvih letih so člani, predvsem iz vrst Skalašev, imeli reševalne akcije po vsej Gornjesavski dolini. Za njimi so prihajale mlajše generacije, pogumne, bolje opremljene, z več znanja in izkušenj. Za sogovornika smo izbrali Pavla Dimitrova, ki je že 55 let član Društva GRS Jesenice. Najprej je bil dvajset let plezalec. Kot vrhunski alpinist je bil udeleženec več odprav v Himalajo in druga tuja gorstva. V letih 1979 do 1983 je bil načelnik takratne postaje GRS Jesenice, kasneje je zaradi potreb matičnega planinskega društva prevzel mesto predsednika.

Pogovarjamo se o delu in vlogi gorskega reševalca, takratni in sedanji tehniki, akcijah in odnosu do te humane dejavnosti.
»Že kot alpinist sem začel spoznavati delo gorskih reševalcev, ko so reševali na planinskih poteh in v stenah,« se začetkov spominja Pavel. »Občudoval sem jih, ko so garali in se žrtvovali, da bi nekomu pomagali. Sami so bili v nevarnih situacijah in tudi tvegali svoja življenja.«

Zakaj odločitev, da boste gorski reševalec?
»Sam sem se velikokrat znašel v kočljivih situacijah, tudi manjše poškodbe sem imel. Ko sem videl, kako so drugi pripravljeni pomagati sočloveku z vsem srcem, je bila odločitev na dlani. Kar nekaj te žene, da moraš postati reševalec. Če so drugi prej meni pomagali, bom sedaj jaz njim.«

Kakšne so bile prve izkušnje?
»Na postaji GRS so v svoje vrste najraje sprejemali alpiniste. O tem sta bila povezana načelnika alpinističnega odseka in postaje GRS, ki sta načrtovala sprejemanje novih članov. Najprej si moral opraviti dveletni pripravniški staž, potem pa si postal reševalec. Dobivali smo se na tečajih in individualno plezali. Morali smo biti telesno dobro pripravljeni, osvajali smo znanje iz tehnike, se udeleževali tečajev in vaj.«

Prva reševalna akcija?
»To je bila kar težka preizkušnja, ko sta se v triglavski steni, v Bavarski smeri ubila dva alpinista. Do njih smo morali plezati peto stopnjo, kar je izredno zahtevno. V akciji smo bili Uroš Župančič, Marko Butinar in jaz. Nekdo, ki čustveno ne prenaša pogledov ob takšnih tragičnih dogodkih, lahko tudi sam omahne v steni. Kar tri dni smo potrebovali, da smo trupla spravili iz stene.«

Kako bi ocenili reševanje nekoč in danes?
»Razlike so zagotovo velike, nekaj pa je še vedno skupnega. Včasih smo reševali klasično, z vrvmi, vitli, jeklenicami, z marinarjem in s čolnom akijem. Ponesrečena smo prenašali na hrbtnih. Še danes mora biti vsak reševalec usposobljen za klasično reševanje. Helikopter je zagotovo pomembna pridobitev. Predvsem hitreje pomaga reševalcem na kraj nesreče in tudi hitro ponesrečence odpelje v nadaljnjo oskrba.«

Kakšne so predvsem lastnosti gorskega reševalca?
»Imeti mora vse kvalitete dobrega alpinista in reševalca. Veliko mora znati - od prve pomoči do obvladovanja vse tehnike, dobro mora biti telesno pripravljen.«

Ste zadovoljni z delom, ki ste ga opravljali skupaj z drugimi na postaji?
»Ves čas je bila v pripravljenosti jurišna ekipa, da je takoj odšla v akcijo. Vse smo izpeljali stoodstotno.«

Janko Rabič 

Jeseniške novice, 18. maj 2012, številka 10 (PDF)


Pavel Dimitrov je v desetletjih predanosti reševanju v gorah dal velik prispevek k delu jeseniške postaje in tudi matičnemu planinskemu društvu. Kot pravi, nikoli ni delal statistike, v koliko akcijah je sodeloval. Nekoč je zaslužni jeseniški gorski reševalec Ciril Praček v Planinskem vestniku zapisal, da se je Pavel kot vrhunski alpinist in himalajec na izredno zahtevni akciji nad Gozd-Martuljkom v nalivu, ob sikanju strel kot pravi plezalni virtuoz prebil do štirih gornikov, ki so jih potem predvsem po njegovi zaslugi uspešno rešili. Veliko je naredil v času, ko je bil štiri leta načelnik postaje GRS Jesenice, zlasti pri njihovem domu v Španovem vrhu in pri gradnji treh helidromov na različnih lokacijah. Za opravljeno delo je prejel več pomembnih priznanj. Sedaj je star 74 let in še vedno rad priskoči na pomoč članom v jeseniškem društvu GRS, če ga potrebujejo. Tudi gore ga še zamikajo in se odpravi na kakšno turo. Kljub včasih težkim situacijam ohranja lepe spomine, da je lahko tolikokrat pomagal tam, kjer je bilo treba.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti