Boris Štupar 28.05.1932 19:29 1631 0

Pri Martuljkovih slapih

Jutro (1932): Če se ozreš od postaje Gozd proti jugu, opaziš velikanski kotel, ki ga obdajajo od vseh strani strme stene visokih gora in se med njimi posebno ostro izraža Špikova skupina.

Po tem svetu se le redko kdaj najdejo potniki in vsa lepota tega planinskega kotička je sploh zelo malo znana pri vsej svoji veliki krasoti. Vsa okolica je pristno in nedotaknjeno delo narave in ni ničesar, kar bi motilo prelepo delo stvarstva. Tu ni hotelov, ni gostiln in vlada blag mir vsepovsod. Svečano tišino prekinjajo samo slapovi s svojim bobnenjem, padajoč z visoke višine skal naravnost v globino.

Martuljkovi slapi bi se lahko prištevali med naše največje planinske krasote, če bi bili dovolj znani. Slikovita je okolica teh slapov: teren se dviga, goste šume prenehavajo in že se opaža prehod v planinsko floro. Samo še malo navzdol in že se znajdemo pri slapu, ki pada med golim skalovjem v ozkem curku. Voda bliskovito drvi z velikim šumom naprej v nižino po strugi, ki je globoko zarezana v pečevje. Za temi penečimi in bobnečimi vodopadi pa se dvigajo mrko romantični strmi vrhovi.

Organizaciji v prospeh tujskega prometa nudi gotovo Martuljkova gorska skupina najboljše torišče uspešnega udejstvovanja.

Jutro, 28. maj 1932