Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za naše planine


Slovenec, 28. maj 1922

 

petek, 27. maj 1932, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1044

Slovenec (1922): Ljubljana, 26. maj 1922
Danes od 8. do 11. ure zvečer se je vršil v Mestnem domu izredni občni zbor SPD. Bil je prav dobro obiskan, kar nam je jasen dokaz, kako veliko je zanimanje med našim ljudstvom za naše prelepe gore.

V svojem otvoritvenem govoru je predsednik g. dr. Tominšek najprej pozdravil došle goste: g. dr. Prebega kot zastopnika Hrv. Planinskega društva, g. Klančnika, župana iz Dovjega, zastopnike raznih društev, vlade in časopisja, nato pa obrazložil namen današnjega zborovanja.
Opisal je, s kakim trudom in požrtvovalnostjo je delovalo SPD pod staro državo, kako se je razvijalo, zgradilo nad 30 planinskih koč, nebroj lepih poti in s svojim vzornim poslovanjem privabilo v našo domovino leto za letom večje število tujcev, predvsem Slovanov. Ko se jo pozneje ustanovila Jugoslavija, je vsakdo mislil, da bo moglo društvo delovati bolj svobodno. V prvih letih je temu tudi bilo tako in društvo je bilo na najboljši poti, da ustvari naši državi drugo Švico. Sedaj pa so prišle na dan nepričakovane in neverjetne težkoče, ki groze uničiti ves tujski in turistovski promet.

V našem listu je bilo že ponovno govora o tako imenovanih pograničnih četah, s katerimi je vlada lansko leto zastražila naše meje. Te čete — izključno ostanki Wranglove armade — so zasedle vse koče SPD, ki je v dobri nadi, da je ta zasega samo začasna, to dovolilo. Čim so se te čete nastanile na naših mejah, so pričele iz ondotnih krajev prihajati neprestano nove pritožbe. Turisti, ki so odhajali na svoje priljubljene izlete, so le s težavo prišli do zaželenega cilja; prebivalstvo v obmejnih krajih ni moglo več hoditi niti na svoja polja, pašnike in gozdove. Obmejne čete, ki ne razumejo naše govorice, so delale neprestano nove ovire. Njim pa se je končno pridružilo še poveljništvo vseh obmejnih čet v Pančevu, ki je izdalo naredbo, da mora vsak obiskovalec obmejnih gora ali krajev za vsakokratno turo vložiti prošnjo, kjer mora natanko navesti dan, kraj itd. S to naredbo je bila turistika popolnoma ogrožena.
SPD je takoj ukrenilo vse potrebne korake in doseglo po dolgem trudu vsaj delno olajšavo, da morejo člani SPD potovati po obmejnih krajih, če se izkažejo z legitimacijo SPD in fotografijo, potrjeno od glavarstva oziroma od policijskega ravnateljstva. Treba pa je delati na to, da se promet spravi v popolnoma normalen tir.

Ob tej priliki je predsednik prečital dopise od županstva v Bohinjski Bistrici in županstva v Dovjem. Iz obeh dopisov se vidi, kako je z navedeno naredbo prizadeto ljudstvo, ki trpi tudi veliko materialno škodo, kajti ono je večinoma navezano na turistovski promet. Iz slednjega dopisa pa je tudi razvidno, da ti obmejni Wranglovci ne ogrožajo prebivalstvu samo užitkov njihove lastnine, temveč streljajo tudi v prepovedanem času divjačino. Kljub pritožbam se še ni dogodilo, da bi bil kateri izmed teh graničarjev za svoja nedopustna in ponovno dokazana dejanja kaznovan.

O zadevi se je razvila živahna debata in je najprej govoril zastopnik HPD g. dr. Prebeg, ki je v simpatičnem govoru pozdravil najprej bratsko slovensko društvo, nato poudarjal, da se morajo z istimi težkočami boriti tudi hrvatski ljubitelji prirode. Ni dovolj, da smo dober del naših najlepših krajev izgubili, sedaj so ustvarili še nekako obmejno cono, ki obsega vso Slovenijo in dober del Hrvatske. V tej coni pa neomejeno vladajo Rusi, ki ne razumejo našega jezika in popolnoma onemogočujejo obiskovanje naših najlepših krajev. Drugod države tujski promet podpirajo, pri nas ga ovira. Obrazložil je popolno neutemeljenost naredbe, proti kateri so hrvatsko planinsko in druga društva že ustmeno protestirala in tudi sprejela resolucijo.
To resolucijo, v kateri se točka za točko poudarja neumestnost naredbe, je prečital in prosil, da jo sprejme tudi izredni občni zbor SPD. Govornik je žel za svoja izvajanja ponoven aplavz in odobravanje. Nato se je razvila debata.
Najprej je govoril mag. pharm. g. Šlajpah, ki je izrazil svoje začudenje nad tem, da je mogla vlada zaupati varovanje meja naše domovine ljudem, ki niso znali braniti niti svoje lastne. Kako branijo našo domovino Wranglovci, je dokazal na večih primerih in končal: Svojo domovino hočemo čuvati na znotraj in zunaj sami in ne rabimo zato niti svojih bratrancev!
Z njegovimi izvajanji se je strinjala velika večina, kajti ponovni medklici in dolgotrajno ploskanje je sledilo njegovim besedam. Proti njegovim izvajanjem je nastopil s precej ostrimi besedami edino g. Pustoslemšek , ki je »kot navdušen in resničen Slovan« izrazil svoje obžalovanje nad trpečimi brati — Wranglovci.

Katehet g. Jalen je poudarjal, da more stražiti v gorah samo oni, ki pozna gore, kraje in ljudi. Končno je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta spomenica, ki jo je v imenu HPD predlagal g. dr. Prebeg.
Glede ustanovitve zveze vseh planinskih društev v Jugoslaviji se ni moglo sklepati definitivno, ker na številna pisma ni prejelo niti slovensko niti hrvatsko planinsko društvo iz Belgrada nobenega odgovora. Treba bo s tem še čakati. G. dr. Prebeg je omenil, da bi bilo dobro, če HPD in SPD začasno stopita v ožji stik, kajti interesi obeh so popolnoma identični. Predlog je bil sprejet in bo o njem odbor še razpravljal.
G. dr. Prebeg je nato poročal o izletu na Plitvička jezera. Kljub prizadevanju HPD se ta izlet o Binkoštih ne bo mogel vršiti, ker se hotel popravlja. Predlog, da se ta izlet vrši v dneh 8.—10. septembra, ko bi se tam sestali SPD, HPD in planinsko društvo iz Bosne, je bil sprejet.

Živahna debata se je razvila o graditvi planinskega hotela v Kamniški Bistrici. Odbor dela na tem že od leta 1916, vendar pa do uresničenja ni moglo priti predvsem radi odpora kamniške korporacije, ki ne mara prodati potrebnega zemljišča, temveč ga hoče dati samo v najem za gotovo dobo let. Po preteku te dobe (50 let) pa naj bi hotel postal last kamniške meščanske korporacije, Odbor SPD bo skušal najti kompromis in bo gledal na to, da se prepotrebni hotel čim prej postavi.

Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. dr. Prebeg, ki je izrazil željo, da bi kmalu stal planinski dom v Kamniški Bistrici, kamor tudi bratje Hrvati tako radi zahajajo. Obenem je Slovence naprosil za sodelovanje v »Hrvatskem Planinarju«, ki bo pričel zopet izhajati in v katerem bodo rade volje priobčevali slovenske članke. Želel je SPD obilo uspehov in se zahvalil za prisrčen sprejem. Navzoči so priredili g. dr. Prebegu živahne in prisrčne ovacije, na kar je g. dr. Tominšek zaključil lepo uspeli izredni občni zbor.

Slovenec, 27. maj 1922
 

eXTReMe Tracker