Everest Base Camp - Billi Bierling: Intervju z Uelijem Steckom.
Med stotinami plezalcev, ki to pomlad naskakujejo Everest, so vse oči uprte v "švicarski stroj" - Uelija Stocka ter smer in slog, ki ju je izbral.
Za Everest Base Camp je swissinfo.ch govoril s 36-letnikom, ki je med svetovno plezalno elito zaslovel s hitrimi vzponi v nekaterih najzahtevnejših stenah Alp in Himalaje.
Velik pritisk nanj predstavlja poskus, da namesto običajne smeri čez Južno sedlo prepleza težko ali novo smer. Na najvišjem vrhu sveta se bo tudi odrekel uporabi dodatnega kisika.
V nasprotju z večino, ki se tedne dolgo aklimatizira v baznem taboru, bo Steck svoje telo prilagodil redkemu zraku s poskusom hitrih vzponov na zahtevne nižje okoliške vrhove, skupaj s prijateljem, ameriškim profesionalnim plezalcem Freddiejem Wilkinsonom.
swissinfo.ch: Tvoji zadnji projekt je ambiciozen, saj boš pred Everestom poskušal po težkih smereh osvojiti tri himalajske vrhove (Tawoche 6495 m, Cholatse 6501 m, Ama Dablam 6914 m). Se ti ne zdi, da si ugriznil v več, kot lahko pogoltneš?
Ueli: Res je, program je zahteven. Čeprav je moj glavni cilj osvojiti Everest brez dodatnega kisika, bom raje plezal po okoliških vrhovih, kot da bi dva meseca posedal v baznem taboru brez kakršnega koli dosežka. Tudi če bom stopil le na enega od teh treh, bom vsaj dosegel kakšen vrh.
swissinfo.ch: Svoj projekt imenuješ “Khumbu Express”, kar zveni kot da boš dirkal gor in dol ne da bi imel časa za uživanje v razgledih.
Ueli: Verjetno bom užival v gorah bolj kot večina tod okoli. Plezalci na Everest gredo za aklimatizacijo večkrat gor in dol. Jaz bom to počel na drugih gorah, kjer bom užival v različnih pokrajinah. Nekateri morda mislijo, da sem si zadal preveč, toda raje plezam, kot da posedam naokrog.
swissinfo.ch: Kako pomembno se ti zdi, da prideš na Everest brez dodatnega kisika?
Ueli: Če bi priplezal na Everest po normalki, to gotovo ne bi bil največji dosežek v moji karieri. Po drugi strani gre za najvišjo goro in osvojiti njen vrh brez dodatnega kisika in podpore Šerp je velik izziv. Med mojimi plezalnimi načrti je še nekaj stvari, ki jih želim končati in Everest je ena od njih.
swissinfo.ch: Čutiš velik pritisk, da moraš osvojiti vrh sveta?
Ueli: V mojem položaju moram biti zelo previden, saj ljudje od mene pričakujejo veliko. Če ne bom izstopil iz igre, bom prej ali slej umrl. Nikoli nisem osvojil Everesta in to mi je velik izziv - celo po normalni smeri. Veliko je bilo govoric o mojih načrtih na Everestu in mnogo od tega je bilo blebetanje o tem, kaj naj bi storil. Konec koncev bom storil svoje in če ne bom uspel, ne bo konec sveta. Nič več ne čutim pritiska in vseeno mi je, kaj govorijo drugi.
swissinfo.ch: Si purist, znan po odmaknjenih in težkih smereh. Kaj misliš o udobnem in skomercializiranem življenju v baznem taboru Everesta?
Ueli: So ljudje, ki preklinjajo komercialne odprave, kot tudi plezanje na Everest z dodatnim kisikom, toda če prideš sem, se moraš s tem sprijazniti. Komercialne odprave niso moja stvar, toda Nepalu, tej revni deželi, prinašajo mnogo denarja. Če si želiš dogodivščine, ne hodi na Everest. Vse naokrog je toliko drugih zanimivih gora. Na Everestu se lahko odločaš o uporabi dodatnega kisika, toda glede pritrjenih vrvi ni izbire.
swissinfo.ch: Boš uporabljal vrvi, ki jih bodo pritrdili Šerpe?
Ueli: V čem je smisel plezanja ob vrveh, ne da jih uporabil? To je kot da bi vozil avto, ne da bi bil pripet z varnostnim pasom. Bilo bi podobna neumnost, kot da ne bi preveril vremenske napovedi. Verjetno ne bom uporabljal svoje prižeme, toda če bo zaradi varnosti to potrebno, se bom vpel.
swissinfo.ch: Znan si kot plezalec, ki počne nore stvari in mnogi verjamejo, da boš umrl mlad. Si kdajkoli pomisli, da tvegaš življenje?
Ueli: Najprej - zame je že prepozno, da bi umrl mlad, imam jih že 36! In ne - nikoli nisem tvegal svojega življenja. Obseden sem z nadzorom. Ko sem opravil solo hitrostni vzpon čez Eigerjevo S steno, sem bil verjetno varnejši kot plezalci v navezah - vedel sem, da ne bom padel. Bilo je kot hoja po stopnicah navzdol. Nikoli ne pomisliš, da bi padel, če le prestavljaš eno nogo pred drugo. Toda vseeno moraš biti pošten do sebe - to lahko počneš le določen del svojega življenja; če poskusiš ponovno brez potrebne priprave, je lahko to zelo nevarno. Tveganje je vedno povezano s pripravljenostjo - in moji zaupam.
swissinfo.ch: Si že kdaj razmišljal o tem, kaj boš počel, ko ne boš mogel več plezati?
Ueli: Na dolgi rok bi rad postal neodvisen od pokroviteljev, da bi lahko sam odločal o tem, kaj želim početi. Zagotovo pa vem, da bi rad plezal do konca življenja. Če imaš sponzorje, je veliko pritiska in pričakovanj - in kar naenkrat postaneš prestar, celo pri šestintridesetih. Preživeti se je potrebo tudi drugače in to že počnem. Pravkar pišem svojo tretjo knjigo in resnično uživam v tem delu moje kariere. Skozi pisanje sem se naučil veliko o sebi.
swissinfo.ch: Tvoj hitrostni rekord čez S steno Eigerja je prevzel mladi švicarski plezalec. Kako si to občutil?
Ueli: Tako je življenje - vse se enkrat preseže in vedno vem, da se bo zgodilo. Vseeno sem lahko ponosen, saj sem postavil nov trend v hitrostnem plezanju.
swissinfo.ch: Kako ob vsej slavi uspe ohraniti trezno glavo?
Ueli: Včasih je težko, še posebej, ko ljudje z menoj ravnajo kot s super herojem. Kadar gre predaleč, si moram dopovedati, da sem le običajen človek - in če pri tem ne uspem, bo to zagotovo uspelo moji ženi.
Prevedel Bojan Leskošek