Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN – 25.03.1985

Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


25.03.1985

ponedeljek, 25. marec 1985, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 3242

Delo, Šport: Odprava v severno steno Yalung Kanga pod vodstvom Škarje odhaja v Nepal

Cilj IX. JAHO je nova smer na osemtisočak Yalung Kang - V odpravi je štirinajst alpinistov, med katerimi je tudi zdravnik — Z odpravo potuje tudi mariborski novinar Bojan Zavrnik

LJUBLJANA — Naši alpinisti bodo odpotovali jutri (26. t. m.) z zagrebškega letališča prek Amsterdama v Nepal. Poleg štirinajstih alpinistov (en zdravnik) bo na pot odšel tudi mariborski novinar Bojan Zavrnik. Predstavljamo vse člane IX. JAHO.

TONE ŠKARJA (48 let) je vodja odprave. Doma je iz Mengša, poročen (dva otroka), po poklicu pa elektrote­hnik. Od leta 1956, ko se je pričel ukvarjati z alpinizmom, je opravil okoli 450 vzponov. Med pomembne­jšimi vzponi so Trikot in Šimenc — Škarja v Dolgem hrbtu-obe prven­stveni, Zajeda Šit, Dularjeva zajeda v Jalovcu, El Condor passa v Anič kuku — 2. ponovitev. Direktna v Štruci — prvenstvena. Med lednimi vzponi ve­lja omeniti smer Merkl—Welzenbach v Grand Charmozu, zahodno steno Ušbe, severna stena Les Curtes, pr­venstvena v SZ stena Tyfelsgrata, po­zimi pa še posebno izstopa Orion v Brani. Je zelo izkušen himalajec, leta 1965 in 1974 je bil na Kangbačenu, 1978 Everest (izvidnica), 1979 Everest in lani izvidnica Yalung Kang.

DAMIJAN MEŠKO (47 let) je zdravnik odprave, zaposlen pa kot ki­rurg v bolnici Petra Držaja v Ljublja­ni. Je poročen, leta 1960 pa se je začel ukvarjati z alpinizmom in je član GRS. Sodeloval je na naslednjih od­pravah: Makalu 1975, Hindukuš (Nošak) 1976 in Grenlandija 1978. Plezal je tudi v Dolomitih in Central­nih Alpah.

FILIP BENCE (35), pri PEKO za­poslen kot šofer. Plezati je pričel leta 1968 in do sedaj opravil čez 1500 vzponov (50 prvenstvenih). Je tudi inštruktor GRS in reševalec-letalec. Zadnja leta je opravil veliko solo po­novitev. Za seboj ima vse tri proble­me Alp, Carlesso—Sandri v Torre Trieste, v Les Droites smer Cornou —Davaile in ozebnik Lagarde, Kristal v Popeni — prvenstvena. Sam je sple­zal Avstrijsko v Les Curtes, Gilbertija v M. K. Mangartu. Pozimi je kot prvi preplezal v Šitah smer Belač—Zupan. Sodeloval je tudi že na več odpravah (Kavkaz 1975, Gašerbrum 1977, Pa­mir 1979, Lotse 1981 in 1983 izvidnica Yalung Kang).

BORUT BERGANT (31), poročen in oče dvojčic, učitelj telesne vzgoje v Tržiču. Je gorski reševalec in gorski vodnik. Doslej opravil okrog 450 vzponov. V domačih gorah je splezal večino težkih klasičnih smeri, med zimskimi vzponi najbolj ceni ponovi­tev smeri Belač—Zupan v Šitah in Se­verni steber Vrtače. V tujih gorah je ponovil tri probleme Alp, Via Fratelli v Piz Badile, in smeri v ZDA (Dia­mond, Naked Edge, Devils Tower). Sodeloval je na naslednjih odpravah: Kavkaz 75, Gašerbrum 77, ZDA 78, Everest 79, Lotse 81 in Anapurna 83.

TOMO ČESEN (25), obrtnik, po­ročen (en otrok), je alpinistični inštruk­tor in pripravnik GRS, od leta 1976 je opravil 450 vzponov. Pozimi je splezal Juvan—Šteblaj in Škorpijona v Široki peči, Lagarde v Les Droites, Gabbarouev ozebnik v Taculu in Centralni steber Rzenika. Poleti pa Bonattija v Druju, Comici—Dimai v Cinah, Kranjska smer v Alpamayu, prosta ponovitev Klina, Diretisima v Zli zubu (Bolgarija). Opravil je tudi nekaj, ekstremnih solo vzponov (vse tri kla­sične v Sfingi, Široka peč—Čihulova in Krivic-Cedilnik, Steber in Zajeda Šit itd.). Leta 1979 je bil v Andih, leta 1983 pa v Pamirju.

JANKO HUMAR (26) je absolvent VEKŠ v Mariboru, pleza pa od leta 1975. Je član GRS in alpinistični inš­truktor, doslej pa je splezal čez 600 smeri (od tega 124 prvenstvenih). Opravil je 1. zimsko ponovitev Zlato­rogovih polic v Triglavu in Libereške v Frdamanih policah. Med letnimi vzponi pa so pomembni: Puntarska v Vršacu in Klic divjine v Vrhu polic — obe prvenstvi. Primorska v Huayna Potosi, Casual v Diamondu, itd. Leta 79 je bil v Fanskih gorah, potem pa leta 1980 Ekvador, 1982 ZDA, 1983 Bolivija, 1984 Škotska in odprava na Grenlandijo.

TOMAŽ JAMNIK (46), poročen (dva otroka), po poklicu dipl. elektroinženir. Pleza od leta 1964 in je opravil okoli 400 vzponov. Med pomembne­jšimi so Zajeda Šit, Kunaver-Drašler v Sfingi, Via Julia v Tofani, Cassin-Ratti v Cinah, severna stana Les Cur­tes in Aig. d’Argentiere itd. Opravil je tudi veliko ekstremnih spustov s smučmi (npr. Pik Komunizem). Leta 1971 je sodeloval na odpravi v Hindu­kuš, 1972 Kilimandžaro, 1975 Maka­lu, 1979 Everest, 1980 Nova Zelandija in 1983 Pamir.

JANEZ JEGLIČ (24), po poklicu elektromehanik, pleza od leta 1979 in je opravil okoli 500 vzponov (51 pr­venstvenih). Pozimi je splezal Šlosarsko in Helbo v Triglavu, v Šitah pa smer JLA. Poleti pa je opravil veliko izredno težkih prostih ponovitev. Naj­pomembnejše: Ključ sreče v Sfingi in Novi časi v Škrlatici — obe prvenstve­ni, Domžalska v Spearheadu (Colora­do), Z stena Devil’s Towerja, itd. Po­sebno mesto pa zavzema nova smer v Fitz Royu. Leta 1982 je bil v ZDA (Colorado), naslednje leto pa v Pata­goniji (Fitz Roy).

SILVO KARO (24), obratovni elektrikar, doma iz Ihana, pleza od leta 1977 in je doslej preplezal 390 smeri (66 prvenstvenih). Opravil je vrsto ekstremno težkih smeri (tudi z oceno IX-) kot so Diretisima v Šitah, Johan-Silvo v Triglavu, južna stena Drusenturma, Ključ sreče v Sfingi — vse prvenstvene, Francoska v Zahod­ni Cini, Comicijeva v Veliki Cini, bil je član naveze, ki je preplezala novo smer v Fitz Royu itd. Pozimi je pre­plezal Helbo in Šlosarsko v Triglavu in smer JLA v Šitah. Odprave: ZDA1982 in Patagonija 1983.

FRANČEK KNEZ (30), avtoelektrikar iz Rimskih Toplic. Eden naših najuspešnejših alpinistov. Do sedaj je preplezal 1550 smeri, kar 420 je prvenstvenih. Zima: Hudeček-Juvan in Varianta v Travniku, Šlosarska in Črni graben v Triglavu, Obraz Sfinge itd. Poleti: prvenstvene v Civetti, Marmoladi, Tofani, el Capitanu. Splezal je sam Eiger, Bonattija v Dru­ju, Matterhom, svojo smer ima tudi v Grandes Jorrasses, Fitz Royu itd. Od­prave: Andi 78, Everest 79, Lotse 81, Andi 82, ZDA 83, Patagonija 83 in Čo Oju 84.

PAVLE KOZJEK (26), absolvent fakultete za elektrotehniko, doma iz Polhovega Gradca, sicer pa član AO Matica. Je alpinistični inštruktor, od leta 1978 je opravil 320 vzponov (40 prvenstvenih). Pozimi je ponovil Čihulovo v Široki peči, Comou-Davaile v Les Droites, Major v Mt. Blancu. Poleti pa je preplezal Shield in Moratorium v El Capitanu, Ameriška direktna v Druju-solo, poleg tega pa je opravil še vrsto težkih prostih pono­vitev in solo vzponov. Sodeloval je na odpravi Gangapurna leta 1983, leta 1984 pa je plezal v ZDA (Yosemite).

MARJAN KREGAR (28), orodjar, zaposlen v Titanu, pleza od leta 1973, je član GRS, alpinistični inštruktor in gorski vodnik. Doslej je opravil prek 530 vzponov. Najpomembnejši so Cornou-Davaile in Boivin-Gabbarou v Les Droites, Cecchinel-Nominee v Pilier d’Angle, Bonatti v Druju, Ste­ber Šit, Major v Mt. Blancu itd. Zim­ski pa: Švicarska v Les Curtes, v Rzeniku pa Andromeda, Centralni ste­ber, Želja itd. Odprave: Hindukuš 76, Lotse 81, Gangapurna 83, Škotska 84.

PETER PODGORNIK (27), po po­klicu avtoklepar, pleza od leta 1976 in je doslej splezal 360 smeri (68 prven­stvenih). Opravil je izpit za alpinisti­čnega inštruktorja in je član GRS. Zimski vzponi: Jeglič-Ščetinin v Veli­kem Špičju, Zagon v Krnu, Beli trak v Vršacu itd. Poleti je splezal veliko težkih novih smeri v primorskih ste­nah, preplezal je Bonattijevo v Matterhornu, bil pa je poleg tudi pri novi smeri prek južne stene Aconcague, ki je doživela izreden odmev. Sodeloval je na odpravah na Lotse 1981, Aconcagua 1982, Jalung Kang (izvidnica) 1983 in Grenlandija 1984.

SLAVKO SVETIČIČ (27), orodjar, z alpinizmom se je začel ukvarjati leta 1977 in doslej preplezal 480 smeri (34 prvenstvenih). Najboljši dosežki pozi­mi: Metulj v Jerebici, Luska v Vratcih in Grapa v Srebrnjaku. Poleti pa: trije problemi Alp, severna stena Triolet; Shield v El Capitanu, Steber v Vršacu, Kunaver-Drašler v Sfingi in Smer I mladosti v Vršacu — obe prosto, Carlesso-Sandri v Torre Trieste itd. Opravil je tudi nekaj težkih solo vzpo­nov. Sodeloval je že na odpravi Aconcagua 1982, Bolivija 1983 in ZDA (Yosemite) 1984.

T.Č.

ALPINISTIČNE NOVICE

Slap pod Javorco
Edo Kozorog in Darko Praprotnik sta 15. t. m. kot prva preplezala slap pod Javorco, ki stoji malo pred planino Polog. Imela sta zelo slabe razmere, zato sta nekaj mest obšla po skali, višinska razlika cele struge je 300 m, slapu pa je okoli 200 m in sta ga ocenila 85°/60°—75°, V, plezala pa sta 3 ure.
Plezali pa so tudi druge slapove. V soboto so Mirjam in Simon Bizjak ter Jan Velikonja (vsi AO Nova Gorica) opravili 2. P Zelenih slapov v Loški steni, Peter Podgornik in Robi Rot sta opravila 2. P Delavske grape v steni Bavškega Grintavca (1000 m, 45°—70°), potem pa sta še opravila vzpon po slapu desno od slapu za karavlo v Logu pod Mangartom.
Tudi na druge slapove je bila zadnji vikend prava »invazija«. Velikokrat so bili splezani slapovi v Tamarju, slapovi v Logarski dolini in na Primorskem.

Zimski alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem pri PZS razpisuje začetniški zimski alpini­stični tečaj, ki bo na Komni. Uradni začetek tečaja bo 24. marca ob 19. uri v Domu na Komni, zaključek pa 30. marca ob 12. uri. Cena je 7000 din. Pismene prija­ve, ki naj vsebujejo osebne poda­tke in potrdilo o plačanih stroš­kih, je treba poslati na PZS najka­sneje do 11. marca. Kasnejših pri­jav ne bodo upoštevali. Na tečaju bo poudarek na giba­nju v zimskih razmerah, turnem smučanju in lažjih plezalnih vzpo­nih. Tečajniki morajo imeti s se­boj popolno zimsko tehnično opremo, obvladati pa je treba tu­di smučanje. Tudi tokrat bo pred začetkom tečaja preizkusna tura. Zanjo bo zbor 9. marca ob 19. uri v Domu v Kamniški Bistrici. Celoten razpis velja tudi za al­pinistične inštruktorje ter za te­hničnega vodja tečaja, ki naj bo gorski vodnik.

T. Č.

Nekateri v Paklenico
Igor Jamnikar (AO Matica) in Bo­ris Osolnik (Akademski AO) sta 13. in 14. t. m. plezala v kanjonu Paklenice. Prvi dan sta v Debelem kuku ponovila Slovensko smer, naslednji dan pa sta prosto preplezala Domžalsko smer v Anič kuku.

Odprava »Tien Šan 85«
Za odpravo v Tien Šan, ki bo izme­njava s sovjetskimi alpinisti letos pole­ti, se je prijavilo pet AO. Ker je na voljo le 10 mest, je KOTG določila, da lahko iz vsakega sodelujeta po dva člana, za vodjo pa določila Maričo Frantar. Sporočili so tudi imena — AO Celje Franc Čanžek, Aco Pepevnik, AO Kamnik Cene Berčič, Bojan Pollak, AO Rašica Mariča in Slavko Frantar, Soški AO Edo Kozorog in Mitja Lo Duca ter Šaleški Ivč Kotnik I in Marko Lihteneker. 20. junija naj bi bili v Moskvi, 17. julija pa bodo zapu­stili tabor Ala Arča. Sovjetski alpinisti bodo pri nas krajši čas, od 20. avgusta do 8. septembra, toda zato pa jih bo 15. Zadnji podatki kažejo, da je sestava odprave še neuradna, ker se je menda v enem AO prijavilo več kandidatov. Posredovala je KA PZS.

Odprava »Mesečeve planine«
PDS Velebit iz Zagreba je organizi­ralo odpravo sedmih (vodja Zdenko Anič) v skupino Ruvenzori — Me­sečeve planine ’85. Na pot so odšli 19. januarja z letalom do Nairobija, po­tem pa z avtom do Ibande (Uganda). Tam so dobili osem nosačev in po treh dneh so po smeri Bujuki dosegli vznožje vrhov (Stanleyev plato). 30. in 31. januarja jih je potem vseh se­dem doseglo tudi najvišji vrh masiva Stanley - Margerito (5120 m). Pove­dali so, da so imeli sila slabo vreme, težave so bile okoli II. stopnje, srečo pa so imeli, da so 12 m veliko opast na vrhu lahko obšli. Sestop je minil brez problemov.

O obiskih naših ljudi v teh gorah je malo podatkov. Kaže, da se je na Margerito prvi povzpel Miroslav Rotschild junija 1960. Imamo pa tudi podatek, da so enak vzpon opravili ljubljanski študenti geografije A. Jakoš, B. Hohnec, M. Kršmanc in B. Telban v začetku avgusta 1975.

Treking »Tanzanija’85«
Željko Kesovije iz PD Kamenjak - Reka, je sporočil, da je za njihov tre­king »Tanzanija’85« izredno zanima­nje. Razdeljen bo na dva dela, planin­ski (vzpon na Mt. Meru, 4420 m in najvišji vrh Kilimandžara, Uhuru Peak, 5895 m) in turistični (safari, obisk otoka: Zanzibar), trajal pa bo največ 30 dni. Cena letalskega prevo­za in usluge v Tanzaniji pa so dokaj visoke. Informacije na tel.(051/35- 222).

Norvežani na Everest
Desetčlanska norveška odprava (8 plezalcev) bo to pomlad poskušala osvojiti Everest z nepalske strani. Že januarja so poslali 10 ton prtljage v Nepal. Vodja plezalskega dela pravi, da so izbrali le najboljšo opremo in hrano, ki jev največji meri norveška. Člani odprave so vsi prvorazredni ple­zalci, toda vsi nimajo izkušnje na veli­kih višinah. Če bo vse v redu, upajo na uspeh. Po besedah vodje so odpra­vo načrtovali tako, da bi bila kar naj­bolj vama. Lansko poletje so namreč izgubili dva odlična alpinista pri vzpo­nu na Trango Tower.
Doslej največji uspeh norveških alpinistov je bil prvi vzpon na Tirič Mir (7706 m) leta 1950.

T. Č.

Šerpa — ženska na vrhu Nuptse West
Kar majhna senzacija je bila, ko je 15. oktobra 84 mlada šerpinja Nimi (23 let) dosegla skupaj s svojim možem šerpo Lakhpa Norbu in šerpo Ang Kami vrh Nuptse West (7720 m). Nimi je bila nosačica francoske ekspedicije, ki jo je vodil Raymond Renaud. Potem je bil vrh še nekajkrat dosežen, vsega skupaj 8 Francozov in 6 Šerp. Poprej Nimi še ni imela podobnih izkušenj, ni bila npr. še nad 5000 m. Ledne tehnike se je naučila nekaj dni pred vzponom v baznem taboru. Smer, ki vodi na vrh Nuptse West, je zelo težka.

T. Č

Spremembe tudi na Hrvaškem
Na plenumu hrvaških alpinistov so za novega načelnika komisije za alpi­nizem PZH izvolili Branka Puzaka-Campija iz AO Zagreb — Matica.
Alpinistom se je pridružilo deset novih (po vojni so skupno podelili 164 teh nazivov), govorih so o šolanju, odpravah in usmerjenosti hrvaškega alpinizma. Ugotovili so tudi, da je ob šestih aktivih AO (Velebit, Zagreb-Matica in Željezničar v Zagrebu, Mosor v Splitu, Reka ter Ravna gora v Varaždinu) še troje pododsekov (PD Jankovac, Osijek, Paklenica v Zadru in Dubovac iz Karlovca) in dvoje ko­lektivov (Križevci, Ogulin).

Gore in varnost
LJUBLJANA — Komisija za GRS bo letos maja pripravila že tretji po­svet »Gore in varnost«. Poleg analize nesreč v lanskem letu in pregleda 1945-84 bo več zanimivih tem: gorništvo z vidika ortopeda, poškodbe zaradi strele, vpliv mraza na srce in ožilje otroci v gorah, naloge markacistov stališča preventive, pravna odgovornost v primeru gorske nesreče itd.

3. ZP v Dolgem hrbtu
Marička in Slavko Frantar (oba AO Rašica) sta 17. t. m. plezala v severni steni Dolgega hrbta Opravila sta 3. zimsko ponovite spominske smeri Saše Kamenjeva, ki je ocenjena VI-/V, visoka pa je 400 m. Povedala sta, da sc bile razmere izredno slabe. Sneg je bil zelo prhek, smer je bilo eno samo kopanje velikih in malih snežnih balkonov, Vsak stop in oprimek je bilo treba odkopati in očistiti. Čeprav je smer pravza­prav ozebnik, ni bilo govora o uporabi ledne tehnike, saj sneg ni držal prav nič. Celo tam, kjer so drugače snežišča, sta gazila v glo­bokem snegu. Za celotno steno sta porabila 10 ur. Proti vrhu je vzpon oteževal še močan veter, vseskozi pa tudi hud mraz, tako, da sta oba malo pomrznila v prste na rokah.

T. Č.

Seminar za vodenje v zimskih razmerah
LJUBLJANA - Od 22. do 24 marca bo na Vršiču zbor in seminar planinskih vodnikov v organizacij: KVIZ. Zbor vseh bo v petek do 20. ure v Erjavčevi koči (skupni odhod z avtobusne postaje v Kranjski gori bo ob 17. uri). Med teoretičnimi temami bo tudi test iz poznavanja prve pomoči z analizo, proučevanje prereza snežne odeje, med praktičnim delom bo pa prav gotovo najbolj zanimiva skupna tura. Rok za prijave je 10. marec.

Pohod na Arihovo peč
CELOVEC — Sedmi zimski pohod »Arihova peč«, ki ga organizirajo slo­venske organizacije v spomin na padle februarja 1945, bo v nedeljo 3. marca pričetkom pri Polancu na Čamernici nad Šentjakobom v Rožu. Prireditev zajema smučarski tek in pohod za peš­ce, pripravljajo pa tudi krajšo spomin­sko slovesnost. Na prireditev so sku­pen prevoz pripravila tudi nekatera PD iz Slovenije.

100 žensk na Mosor
SPLIT — PD Mosor in Slobodna Dalmacija prirejata ob dnevu žen: tradicionalni pohod »100 žensk na vrh Mosorja«, ki bo 3. marca. Doslej je na enajstih pohodih sodelovalo že 12.200( pohodnic, 7.882 pa se jih je povzpele na vrh. Prijave sprejemajo do 28. t. m (PD Mosor, Marmontova 2, 5800( SPLIT), izjemoma pa se bo mogoči zapisati še na dan pohoda, in sicer n; parkirišču avtobusov (odhod ob 7 uri) v Sukošanski ulici.

Everest je bil močnejši
KATMANDU — Ne 16-članska francoska odprava, ki je poskušala ponoviti Jugoslovansko smer po Z grebenu ne 7-članska južnokorejska, ki se je na Everest poskušala povzpeti po klasični smeri, nista uspeli. Fran­cozi so šele 16. januarja postavili T 4(7550 m), zato jim je začelo zmanjkovati hrane. Poslali so ponjo, toda ni pomagalo. S hrano pa so imeli težave tudi alpinisti iz Južne Koreje, čeprav so Južno sedlo (7850 m) dosegli že decembra. Pravijo, da je bil izredno hud mraz z orkanskimi vetrovi.

 

JAMARSKE NOVICE

Natančno izmerjene Veternice
Kamniški jamarji so ena izmed naj­bolj delavnih jamarskih enot v Slove­niji. Letošnje novo leto so dočakali na Veliki planini, kjer so kar tri dni hodi­li v znane jame Veternice. Natančno so jih izmerili in na več krajih po­skušali odkopavati ožine. Še najdlje je šlo v Mali Veternici, kjer so ob skali in ledu prekopali ledeno ožino, vendar so prišli le sedem metrov globlje, pod ledeni čep pa ni bilo mogoče priti, ker računajo, da je debel najmanj 12 me­trov. Teden dni pozneje sta dva člana plezala v kamin na koncu dvorane v Veliki Veternici, vendar niti tam nista prišla dlje kot na vrh kamina.

D. D.

Občna zbora
V petek so imeli člani jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane letni ob­čni zbor, na katerem so ugotovili, da je bilo lansko leto eno izmed povpre­čnih v njihovem več kot 25-letnem delovanju. Imeli so 24 večjih razisko­valnih akcij, pridobili so le nekaj no­vih članov, za katere bodo že te dni pripravili izobraževalni tečaj, letnega društvenega glasila Bilten pa niso iz­dali, deloma tudi zaradi denarnih te­žav. Letos nameravajo raziskovati predvsem v Suhi Krajini, v okolici Podpeči, poleti na visokogorskem krasu, pozno jeseni v hrvaški Istri, njihovo novo delovno torišče pa bo Zasavje okrog Kuma. Najmanj enkrat mesečno bodo pripravili društveno predavanje o različnih problemih s področja krasoslovja.
Občni zbor je imelo tudi društvo jamskih potapljačev Proteus, ki šteje zdaj 28 aktivnih članov. Sklenili so, da bodo letos posvetih največ pozornosti vzgoji in izobraževanju članov. V tem okviru bodo pripravili dva potapljaška tabora, na katerih bodo teoretično in praktično proučevali potapljanje v te­žavnih razmerah. Že pred občnim zborom pa so se dogovorili s Sežančani, da bo osnovno Šolanje jamskih po­tapljačev v Sežani, v Ljubljani pri Pro­teusu, ki se bo kmalu preselil v nove prostore v Kersnikovi 3, pa se bodo ti jamarji izpopolnjevali v jamskem potapljanju. Kot je povedal novi pred­sednik Proteusa Marko Krašovec, so člani Proteusa lani odkrili in vsaj delo­ma raziskali kilometer novih rovov za jamskimi sifoni.

Pripravljajo nove Naše jame
Uredniški odbor, ki seje sestal 13. t. m., je podal glavno usmeritev na­slednjega letnika jamarske revije Naše jame. Priporočil je, naj bo vsebinska zasnova vsaj taka, kot je v pravkar izšlem, 26. letniku. Zbiranje prispev­kov bodo zaključili sredi julija, da bi lahko pravočasno opravili uredniško delo in da bi revija izšla še letos. Po­udarili so velik prispevek Postojnske jame pri izidu zadnjega letnika, kar bi naj se še nadaljevalo.
Žal pa je šolstvo dokaj skromno udeleženo med naročniki, čeprav kras v naši republiki ni tako nepomemben naravni pojav in gospodarski faktor ter bi ga učenci in dijaki vseh smeri našega šolskega sistema morali poz­nati.

D. N.

Delo, 25. marec 1985

Oznake: AN, HIM, JAM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker