Osrednja alpinistična odprava PZS se je vrnila z odličnimi vzponi
Idejo za vzpon sem dobil, ko sem pred desetimi leti v neki kitajski knjigi opazil
Chomolhari 2006
Člani odprave:
Marko Prezelj (vodja), Boris Lorenčič, Rok Blagus, Tine Cuder, Matej Kladnik, Samo Krmelj in dr. Damijan Meško
Ideja in cilj:
Idejo za vzpon sem dobil, ko sem pred desetimi leti v neki kitajski knjigi opazil piramidno goro z značilnim razom. Podatke o gori je bilo zelo težko dobiti čeprav se Chomolhari (7326 m) nahaja vzhodno od prelaza Tang La prek katerega so šle vse prve odprave na Everest (Chomolungma). Najprej sem iskal podatke pri Japoncih, ki so pred tem opravili zadnji vzpon na vrh, a nisem uspel dobiti niti fotografije. V upanju, da bom vendarle dobil uporabne podatke o atraktivni gori, sem prosil Toneta Škarjo s PZS za vlogo dovoljenja za vzpon. Gora se nahaja na meji med Butanom in Tibetom, na področju kjer je koncentracija kitajskih vojakov zaradi geografskega prehoda med Tibetom in Sikkimom velika. Birokratskih ovir je zato več kot na področjih kjer je prisotnost turistov stalnica. Ko je ideja prerasla »sanjave« okvire, sem zvedel, da Kitajci za leto 2003 niso izdali dovoljenja Britancem (Andy Cave, Mick Fowler, Roger Payne in Julie-Ann Clyma). Spomladi leta 2004 sta Payne in Clyma uspela pridobiti dovoljenje in v nestanovitnem vremenu kot četrta splezala na vrh delno po smeri prvopristopnikov. V SZ grebenu sta obrnila zaradi močnega vetra. Splet okoliščin je botroval temu, da sva se z Rogerjem srečala letos februarja v Tokiu na Japonskem. Izročil mi je poročilo in veliko fotografij.
Organizacija odprave je bila že v polnem teku, saj je PZS (KA in KOTG) prijavljeno akcijo sprejela kot osrednjo alpinistično akcijo v letu 2006.
Odločili smo se, da bomo zaradi manjših stroškov kargo poslali v Nepal od koder ga bo po cesti pripeljal kuhar, mi pa smo odleteli v Peking. Od tam smo se z vlakom odpeljali v Lhaso od koder smo po cesti nadaljevali v bližino gore in naprej peš do baze. Imeli smo precej sreče z vremenom čeprav je na SZ razu med vzponom pihal zelo močan veter.
Kronološki pregled
20.09. Polet prek Dunaja v Peking
21.09. Prihod v Peking in večeren odhod z vlakom proti Lhasi
22.09. Vožnja z vlakom
23.09. Večeren prihod v Lhaso po 48 urah vožnje z vlakom
24.09. Sprejem na CTMA in ogled Potale
25.09. Nakup opreme za bazo
26.09. Vožnja do Gyantseja
27.09. Vožnja do konca ceste pod goro
28.09. Hoja do baze, ogled gore in povratek do konca ceste
29.09. Hoja do baze (5050 do 5100 m) in transport opreme s konji
30.09. Vzpon do 5700 metrov in ureditev baze
01.10. Vzpon v grebenu Z od baze (500 m, IV+/II do III)
02.10. Priprave na večdnevno aklimatizacijsko turo
03.10. Vzpon do višine 6100 metrov in postavitev šotorov
04.10. Vzpon na vrh Jangmo Gopsha (6706 m) – močan veter
05.10. Sestop v bazo – veter podre vse velike šotore.
06.10. Počitek
07.10. Počitek v bazi
08.10. Vzpon do ledenika pod steno.
09.10. Vzpon do vznožja stene in gaženje do vznožja
10.10. Vzpon v grebenu zahodno od baze
11.10. Priprave na vzpon
12.10. Vzpon do vznožja stene kjer postavimo šotore za bivak
13.10. Vzpon po SZ grebenu do 6300 metrov - bivak
14.10. Vzpon do 6700 metrov in sestop do bivaka (veter) – Blagus, Krmelj, Cuder in Kladnik
se povzpnejo na vrh Chomolharija
15.10. Ponoven vzpon do 6700 metrov in postavitev šotora za bivak
16.10. Vzpon na vrh in sestop do 6300 metrov kjer postaviva šotor (veter)
17.10. Sestop v vznožje stene in naprej v bazo (veter)
18.10. Počitek
19.10. Počitek
20.10. Pakiranje opreme
21.10. Pospravimo bazo in s pomočjo konjev prenesemo opremo do ceste. Vožnja v Shigatse.
22.10. Vožnja v Lhaso
23.10. Lhasa
24.10. Vožnja z vlakom proti Pekingu
25.10. Vožnja z vlakom (skupno 48 ur)
26.10. Prihod v Peking
27.10. Vrnitev domov
Pripravil: Marko Prezelj