Tržiški alpinist, Borut Bergant, se je na današnji dan, 22. aprila 1985, smrtno ponesrečil ob sestopu z Jalung Kanga.
Borut Bergant
Žalostni smo onemeli v deževnem nedeljskem popoldnevu. Nismo hoteli sprejeti krute resnice, da te ne bo več med nami, čeprav so bila poročila jasna in nedvoumna. V nas vrtajo vprašanja, na katera veš odgovor samo ti. Nikoli ne bomo vedeli, kaj si doživljal, ko si se boril z goro in njenimi pastmi, ko te je le še strašna življenjska volja gnala naprej. Prav gotovo noben vzpon ni vreden človeškega življenja, vendar se je cilju veliko teže odpovedati, kakor doseči ga, je napisal naš pokojni prijatelj Nejc Zaplotnik. Nihče od ljudi, ki posedajo po toplih foteljih, ne bo nikdar razumel, da lahko človek za dosego cilja žrtvuje tudi življenje.
V srcu nam boš ostal vedno iskren prijatelj, človek, ki je za svoje cilje veliko delal in žrtvoval. Kolikokrat smo občudovali tvojo silno voljo, da si ob družini vztrajno treniral z vso močjo, plezal, študiral, hodil v službo in ob tem še našel čas za prijatelje. Toliko načrtov in ciljev si imel, mi pa smo ob njih vedno držali pesti zate.
Himalajski osemtisočaki so se ti žal vedno izmuznili iz rok zadnji hip, ko si drugim pomagal pripraviti pot nanje. Tako radi bi se sedaj s teboj veselili uspeha, ki si ga dosegel, toliko drobnih stvari bi ti še radi povedali, toliko načrtov s teboj uresničili. Toda narava je bila tokrat zopet močnejše od nas.
Že v rani mladosti si veliko prostega časa preživel v gorah okrog domačega Podljubelja. Leta 1970 pa si se aktivno začel ukvarjati z alpinizmom. Gore so postale tvoj drugi dom, sestavni del tvojega življenja. V gorskem svetu si spoznal prave tovariše, veselje, trpljenje, žalost in tudi smrt. Toda vedno si se vračal nazaj v opojnost navpičnih sten in zasneženih vrhov. V letu 1971 si opravil alpinistični izpit in tvoja alpinistična pot se je pričela strmo vzpenjati.
V svoji dolgoletni alpinistični karieri si opravil okrog 450 plezalnih vzponov na vseh področjih alpinizma. V domačih gorah si preplezal večino težkih klasičnih smeri. Med zimskimi vzponi sta najpomembnejši ponovitvi smeri Belač-Zupan v Šitah in severni steber Vrtače. Plezal pa si tudi v tujih gorah. Bil si prvi Jugoslovan, ki je preplezal tri zadnje probleme Alp: Walkerjev steber v Grandes Jorasess, smer bratov Schmidt v severni steni Matterhorna in klasično smer v izredno zahtevni steni Eigerja. Preplezal pa si tudi smer Via Fratelli v Piz Badile in več smeri v Dolomitih.
Že leta 1975 si se seznanil z odpravarskim življenjem. Kot član slovenske alpinistične odprave si plezal v gorah Kavkaza v Sovjetski zvezi, čez dve leti pa si bil član domače odprave, ki je osvojila drugi jugoslovanski osemtisočak Gašerbrum v Karakorumu. V letu 1978 si na vabilo ameriških plezalcev plezal v gorah ZDA in se seznanil z novim načinom in tehniko prostega plezanja. V tem obdobju si preplezal svoje najtežje kopne smeri. Himalajizmu, najtežji zvrsti alpinizma, si se dokončno zapisal leta 1979, ko si na uspešni odpravi na najvišji vrh sveta Mount Everest dosegel magično višino 8000 metrov.
Potem si sodeloval na vseh jugoslovanskih himalajskih odpravah: Lotse 1981, Anapurna 1983 in Jalung Kang 1985.
Čeprav je bil alpinizem rdeča nit tvoje športne poti, pa skoraj ni športne zvrsti, v kateri se ne bi vsaj preizkusil. Skoraj ni bilo zimskih tekaških maratonov, ki se jih ne bi udeležil, pa tudi atletskih tekmovanj, na katerih si večkrat premagal celo trenirane tekače. Kot vaditelj smučanja in učitelj telesne vzgoje si svoje znanje prenašal na mlajše, kot gorski vodnik pa si ljudem skušal približati lepote visokih vrhov. Večkrat si kot gorski reševalec pomagal reševati življenja in najbolj nemočni smo sedaj, ko bi ga tebi radi rešili, pa to ni bilo mogoče.
Ti si ostal v gorah, ki si jih imel tako rad, nam pa ostane moralna dolžnost pomagati tvoji družini, ki je izgubila ljubljenega moža. skrbnega očeta in sina, na katerega so bili starši lahko ponosni. Življenje bo brez tebe teklo dalje, kakor da se ni nič zgodilo, toda v srcu je nastala rana, ki se ne bo zacelila nikdar več.
Dušan Markič - AO Tržič
Delo šport - Alpinistične novice, 13. maj 1985