Slovenske novice, 07.04.04 – Marjan Raztresen:
Slovenske novice, sreda, 7. aprila 2004
Dan v novicah
Stari mački iz heca na Daulagiri
Lani pozimi je bila šala, zdaj je stvar resnejša: prekaljeni mački se po severni strani odpravljajo na Daulagiri — Andrej Štremfelj je doslej stal na sedmih osemtisočakih, njegova žena Marija na treh, Marjan Manfreda je bil pred skoraj tremi desetletji svetovni višinski rekorder brez dodatnega kisika — Bo planinec Jože Šepič prvi slovenski klient, ki bo na eno od najvišjih gora prišel v navezi z vodnikom?
Ljubljana, 6. aprila: Iz štosa, kot bi se reklo, je nastala sedemčlanska himalajska alpinistična odprava, ki je danes odpotovala z Brnika prek Dunaja in New Delhija v Katmandu, kjer bo njihovo izhodišče za plezanje na vrh 8167 metrov visokega Daulagirija, Bele gore, sedme najvišje na svetu.
Ko sta lansko zimo stara alpinistična mačka Andrej Štremfelj in Marjan Manfreda plezala v severni steni Matterhorna v Centralnih Alpah (prvi je kot poklicni gorski vodnik peljal čez steno klienta Jožeta Šepiča, oba sta dobila omrzline, Manfreda pa je bil po daljšem plezalskem premoru spet v tako mogočni steni), je Štremfelj napol v šali dejal, da bi bil po dolgih letih spet čas za Himalajo. Šalo je Andrej vzel tako zares, da je ob lanskih praznovanjih 50-letnice prvega pristopa na Mount Everest na nepalskem ministrstvu za turizem v Katmanduju prijavil slovensko alpinistično odpravo na osemtisočak Daulagiri in kot člana, za vsak primer, tudi petdesetletnika Manfredo. Ta je dolgo premišljeval in vmes, za vsak primer, trdo treniral, dokler se ni odločil.
Na odpravi, ki je za dva meseca odpotovala v nepalsko Himalajo, so štirje izkušeni alpinisti. Vodja je 47-letni Andrej Štremfelj, ki je doslej stal na vrhovih sedmih osemtisočakov: leta 1977 je bil na Gašerbrumu 1, leta 1979 (kot prvi Slovenec) in 1990 na Everestu, leta 1986 na Gašerbrumu 2 in Broad Peaku, leta 1979 na Šiši Pangmi, leta 1991 na Kančendzengi in leta 1995 na Čo Oju. Njegova žena Marija je, v zvezi z vzponi na vrhove osemtisočakov, najuspešnejša slovenska alpinistka, saj je bila doslej na treh, na Everestu, Broad Peaku in Čo Oju, na vseh treh s svojim možem, na najvišji gori sveta pa sta bila kot prvi zakonski par na svetu. Marjan Manfreda je bil leta 1975 na vrhu osemtisočaka Makaluja in je imel takrat izjemno odmeven svetovni rekord: bil je prvi, ki je brez uporabe dodatnega kisika stal na tako visoki gori, kar se je zgodilo po sili razmer. Vzpenjala sta se s Stanetom Belakom, ki mu je odpovedal kisikov dihalni aparat, Manfreda mu je odstopil svojega in mu dejal, da bo šel proti vrhu, dokler bo pač šlo – in je šlo čisto do konca. Sicer pa je bil že pred tem na himalajskih odpravah na Makalu in Kangbačen, zatem pa še na Everest in leta 1981 na Lotse; od takrat ni bil več v Himalaji. Četrti himalajski maček z zdajšnje odprave je zdravnik dr. Damijan Meško, ki se med slovenskimi zdravniki lahko pohvali z največ odpravami v najvišje pogorje sveta.
Peti član odprave na Daulagiri je vrhunsko pripravljen 56-letni planinec Jože Šepič, ki se je že pred leti odločil priplezati na nekatere vrhove in čez nekatere stene pod vodstvom Andreja Štremflja. Potem ko je vodnik peljal svojega klienta med drugim čez mogočni in nevarni severni steni Eigerja in Matterhorna, sta se zdaj dogovorila za vzpon na himalajski osemtisočak. Če bo podvig uspel, bo to prva slovenska naveza gorskega vodnika in klienta, ki bo prišla na vrh ene od najvišjih gorá sveta.
V odpravi sta še mlada alpinista Miha Habjan in Matija Klajnšček, ki se lahko pohvalita z več odmevnimi težavnimi plezanji, zdaj pa si bosta začela nabirati izkušnje še v največjih višinah, sprva v znanih smereh na severni strani Daulagirija. Po dolgem grebenu bosta poskušala po smeri prvopristopnikov priti na vrh gore, najverjetneje brez uporabe dodatnega kisika.
Marija Štremfelj bo poskušala povečati svojo bero osemtisočakov na štiri, njen mož Andrej pa bi ob uspehu svojo serijo povečal na osem. Marjan Manfreda bo delal, kot nam je dejal pred odhodom, v glavnem primerjave: kako je spet plezati na teh višinah po skoraj četrtstoletnem premoru in kako je plezati v moderni in tehnično dovršeni opremi. Na svojih odpravah je predvsem zaradi takratne opreme nekajkrat tako hudo omrznil, da so imeli kirurgi v Ljubljani z njim veliko dela.
Plezali bodo na klasičen odpravarski način: na nadmorski višini 4600 metrov bodo postavili bazni tabor in na gori tri višinske tabore. Časa bodo imeli približno en mesec, tako da bodo lahko čakali na kar najugodnejše vremenske razmere.
Marjan Raztresen