Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zaobljeni vzhodni rob Julijcev

petek, 20. april 2012, ob 05:29, Boris Kumer, ogledov: 1220

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Nenavadno in slovenskemu ušesu tuje se slišijo imena Altemaver, Kremant, Tonderškofel, Štajnpoh, ki sestavljajo južno ogrlico v grebenu gorske gmote, ki se na jug strmo spušča v Selško dolino.

Goram in krajem pod njimi dajejo ime ljudje, ki tam živijo, in tako so storili tudi tirolski (nemški) naseljenci iz fevdalnih časov ter po svoje poimenovali pogorje med Sorico in Soriško planino nad njo ter gorske vzpetine vse tja do vzhodnih obronkov pogorja nad vasmi okrog Škofje Loke. A kot se je staroselski nemški živelj vse bolj stapljal s slovenskim večinskim prebivalstvom, so tudi najprej povsem nemška imena krajev in gora dobivala pogovornemu jeziku tamkajšnjih krajev podobno obliko, ki dandanes le še po svoji etimologiji spominja na njih, ki so jim dali prvotno ime. Nemško se v teh krajih že davno ne govori več, ohranilo pa se je narečno bogastvo, ki še posebno prihaja na plan v krajevnem poimenovanju, v bogati kulturni dediščini vzhodnih obronkov Julijcev, tam, kjer visokogorje izgublja svoje skalne ostrine in prehaja v zeleno mehkobo sredogorske prijaznosti. In prav iz te sredogorske prijaznosti rasteta iz Ratitovčevega vzhodnega hrbta še dve visoki vzpetini, ki se na sever blago spuščata v širne gozdove Jelovice, Gladki in Kosmati vrh.

V goste k pravemu pogorju

Vzhodno od Bohinjskega sedla in Soriške planine (1277 m) se nad planotasto Jelovico z njenima visokima bohinjskima planinama, Ribčevo in Pečano, julijsko višavje še zadnjič vzpne nad gozdno mejo na dolgem slemenu Ratitovca, ki se na jug strmo, ponekod celo prepadno spušča v Selško dolino, vendar ta navpični zid omili dolga sončna terasa visoko nad Selško Soro, kjer ležijo skoraj povsem opustela zaselka Zgornje Danje in Zabrdo ter dolinskemu utripu bolj odprte vasice Ravne, Torka in Prtovč, ki pa v nasprotju s svojimi sosedami in v veliko veselje pohodnikov kar diha od življenja. Preden se zares odpravimo na to višavje, povejmo še, da stopamo v goste k pravemu pogorju z dolgim planotastim grebenom in vsaj štirimi izrazitejšimi vrhovi, med katerimi je najvišje zrasel Altemaver (1678 m), prvak vsega Ratitovca, ob njem pa sta na vzhodu pomembna Gladki (1667 m) in Kosmati vrh (1643 m), medtem ko se na zahodu nad jelovške gozdove izraziteje dviguje Kremant (1658 m), potem pa se Ratitovški hrbet prek Kačjega roba, Žbajneka, Mišjega grunda in Tonderškofla spusti na Soriško planino.

Lepotica med našimi najvišje ležečimi naselji, vas Prtovč (1025 m), je le eno od številnih, vendar najbolj priljubljeno izhodišče, od koder se do Krekove koče (1642 m), imenovane po znamenitem družbenem delavcu in duhovniku dr. Janezu Ev. Kreku, zaljubljencu v vse okrog Ratitovca, ki stoji na širokem sedlu med Gladkim vrhom in Altemavrom, lahko povzpnemo po dveh lepih, odlično zaznamovanih stezah. Z juga prek prevala Povden (1264 m), z vzhoda pa skozi globoko dolino Razor. Dolga, vendar lepa pot nas do koče pripelje s Soriške planine po že omenjenem zahodnem grebenu na Kremant in Altemaver, bolj pustolovsko naravnani popotniki pa se bodo Ratitovčevih vrhov lotili iz temnih gozdov Jelovice, z Rastoke (1122 m) tik ob cesti iz Železnikov v Bohinjsko Bistrico, obšli planino Ledine in se mimo planine Klom in prek Kosmatega vrha spustili na Vratca (1511 m) nad planino Pečano ter čez Gladki vrh zlezli do gostoljubne Krekove koče. Komur pa ni do velikih gorniških podvigov, bo izkoristil dolge kilometre gozdnih cest in pustil avto na parkirišču tik pod Pečano, od koder je do koče le dobre pol ure hoda. Kadar je zasnežen (letos mu je bilo to dano le kratek čas), Ratitovec ponuja tudi vznemirljivo lep turni smuk z Gladkega vrha v Razor in navzdol na Prtovč in še niže v Podlonk ali pa na sever, proti Pečani, v temne jelovške gozdove.


Dobro je vedeti

Ves svet okrog Ratitovca in njegovega pogorja je lahko prehoden in je večina poti tja gor tudi zgledno označena, le vzponi z juga, s Prtovča in Torke, lahko v ostrih zimskih razmerah (visok sneg, poledenelost) predstavljajo zahteven gorniški podvig. Sicer pa Ratitovec sodi med najbolj gostoljubne vrhove skrajnega vzhodnega izrastka Julijcev. Tik pod vrhom, v sedlu med Altemavrom in Gladkim vrhom, stoji prijazna Krekova koča, odprta v poletni sezoni, sicer pa ob koncih tedna. Ratitovec z vsemi svojimi vrhovi je prvovrsten razgledni balkon, zato zanesljivejši preglednosti v prid vzemite s seboj zemljevid Škofjeloško pogorje 1:40.000, veliko koristnega pa preberite v knjigah Tineta Miheliča Julijske Alpe (PZS, 2009) in Bohinjske gore (Sidarta, 2004).


Mitja Košir

eXTReMe Tracker