Franci Savenc 01.04.2012 13:58 1380 0

Vstopnina

Nedeljske novice - Mirko Kunšič: ... za vzpon na Triglav?

V občini Dovje - Mojstrana razmišljajo, kako bi z denarjem pohodnikov in alpinistov polnili občinsko blagajno.

LJUBLJANA – Med lastniki 4200 hektarov velikega območja Triglavske severne stene z okolico že nekaj časa vre. V dokumentih Agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana je za to znamenito kamnito posest vpisanih 136 lastnikov. Od teh se jih je 97 že izreklo za deležnike tega prostora, ki (še) ni bil vrnjen prvotnim lastnikom.

Enkrat so se že uprli

Eden od njih, ki ne želi biti imenovan, nam je povedal, da občinski uradniki razmišljajo, da bi z odlokom uzakonili pobiranje vstopnin tako za pota kot za plezalne smeri na teme 2864 metrov visoke gore. »Pred leti smo se že uprli, ko so želeli 7. avgusta leta 1895 postavljeni Aljažev stolp na vrhu Triglava odstraniti in original prepeljati v planinski muzej. Tako bomo tudi zdaj preprečili, da bi z denarjem pohodnikov in alpinistov polnili občinsko blagajno,« je bil odločen Mojstrančan.

Tri kilometre široka in kilometer visoka Triglavska severna stena, kjer se je tkala zgodovina slovenskega alpinizma, je dominira nad dolino Vrat. Leta 1890 jo je trentarski lovec Janez Berginc prvič preplezal po slovenski smeri. Največ prvenstvenih, kar 34, je zmogel celjski alpinist Franček Knez. Stena še vedno ostaja izziv tudi za sedanjo generacijo plezalcev.

Radi bi služili z našim ponosom

»Ne znam si predstavljati, da bi kakšen od redarjev zaračunaval pot mojemu sovaščanu, Franju Potočniku iz Društva prijateljev Triglava, ki je bil samo leta 2000 365-krat ob Aljaževem stolpu. Franjo namreč še vedno sredi noči odhaja na pot iz Zgornje Krme in se ob popoldnevih vrača s Triglava. Če mu bo služilo zdravje, bo zagotovo kmalu kot edini tisočkrat pri nacionalnem spomeniku, ki ga je Aljaž dal postaviti na 16 kvadratnih metrih vrha. Tega je odkupil od dovške občine in ga podaril takratnemu Slovenskemu planinskemu društvu, da ohrani slovensko lice slovenskim goram, zdaj pa bi nekdo rad služil z našim ponosom,« je ogorčen naš sogovornik.

Mirko Kunšič

01.04.2012