Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Kumer 2647 7

Po devetih letih dočakali

Dnevnik: Nova Gorica, Ilirska Bistrica - Delniška družba Elektro Primorska ima od včeraj (11.4.2012) vsa potrebna dovoljenja za gradnjo prve vetrne elektrarne pri nas na Volovji rebri v ilirskobistriški občini.

Agencija Republike Slovenije za okolje je namreč izdala odločbo, s katero je v obnovljenem postopku potrdila pozitivno okoljevarstveno soglasje, ki je bilo izdano 26. junija 2006.

"To soglasje je dovoljevalo gradnjo 33 vetrnic kot primerne oblike uporabe obnovljivega vira za proizvodnjo električne energije, ki pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanju narave. Ključno je bilo vprašanje ohranjanje populacije ujed, za katere je bilo dokazano, da niso ogrožene in da je upoštevano načelo previdnosti. Obnova postopka je bila dolgotrajna in temeljita, saj je bilo treba natančno preučiti vse argumente Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je nasprotovalo gradnji," so med drugim povedali na agenciji za okolje.

Gradnjo vetrne elektrarne podpira tudi občina Ilirska Bistrica, ki elektrarno že umešča v ureditveni načrt, najbolj pa so z odločitvijo agencije za okolje zadovoljni na Elektru Primorska. Predstavnik uprave Darijo Vrabec je povedal, da je projekt strateškega pomena tako za lokalno okolje kot za državo. Dodal je, da je Elektro Primorska že začela gradnjo priključne točke 110-kilovoltnega daljnovoda Ilirska Bistrica-Volovja reber pri razdelilni transformatorski postaji v Ilirski Bistrici. Na ta način jim je uspelo ohraniti tudi gradbeno dovoljenje, ki bi sicer poteklo 27. marca letos.

V društvu za opazovanje in preučevanje ptic pa so nad odločitvijo agencije presenečeni, zato je njihov predstavnik Tomaž Jančar že napovedal, da se bodo pritožili na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Po njegovem mnenju bo tudi tokratna odločitev, ki naj bi bila nezakonita in nestrokovna, razveljavljena, podobno kot so bile predhodne štiri. Dokončna odločitev o gradnji vetrne elektrarne Volovja reber, ki se vleče že polnih devet let, naj bi tako padla sredi letošnjega poletja.

12.04.2012
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Dnevnik EKO novosti

7 komentarjev na članku "Po devetih letih dočakali "

Metod Škarja,

Glede vetra je Slovenija na enem najmanj prevetrenih delov Evrope. Evropska agencija za okolje (EEA) nas v svoji študiji o vetrni energiji uvršča med 6 držav, kjer se vetrna energija praktično ne izplača. Veter piha na obalah Atlantika (kjer "skoraj vedno piha") in potem postopoma vedno manj proti notranjosti. A do Alp je vetra večinoma dovolj, da se vetrne elektrarne izplačajo. Alpe pa za seboj ustvarjajo v nižjih plasteh praktično brezvetrje, znatnejši veter je le ob močnejših frontah, prej (J, JZ, Z) in potem (burja, severnik), ter prodorih hladnega zraka. Nekaj bolj konstantnega vetra je še na področjih s termiko. Pri nas pride v poštev fotovoltaika, hidroenergije pa imamo potenciala še za ca 300-400MW. Potencial je še v biomasi, predvsem lesni in geotermiki, ki pa je zaenkrat draga.


Tomaž Ogrin,

"pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanju narave." Pri nas je res vse dovoljeno. Da direktor ARSO upa podpisati tako laž...

Volovja reber je v Naturi 2000. Vetrnice bi razvrednotile celoten greben in uničile vrsto zaščitenih rastlin in ptic, torej ravno nasprotno od ohranjanja narave.

Direktor, ki ima doktorat iz fizike, bi ga moral vrniti, ko kvasi take debele. Vetrnice nič, ampak prav nič, ne bi pripomogle k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Zakaj? Ker velike elektrarne na premog ali plin ne bodo pripirale in odpirale svoje proizvodnje po diktatu vetra, saj bi zaradi nihanja proizvedle še več toplogrednih plinov.

Glavna neumnost je pa v tem, ker se proizvodnja in poraba elektrike na nivoju teh moči uravnava z avtomatskim pripiranjem in odpiranjem hidroelektrarn, tore obnovljivega vira.

Ta vir pa je, poleg visoke kvalitete elektrike, še bistveno cenejši od nekvalitetne, hojladri po vetru, elektrike iz vetrnic.

Ali bomo planinci res brez zveze žrtvovali naše skupne slovenske lepote?

Kje ste zdaj pisci?

"vprašanje ohranjanje populacije ujed, za katere je bilo dokazano, da niso ogrožene in da je upoštevano načelo previdnosti. "

To je seveda naslednja nesramnost od direktorja ARSO. Nobenega dokaza ni, da niso ogrožene. Nasprotno, iz vseh primerov v svetu upravičeno sklepamo na veliko ogroženost zaščitenih ujed. Dokaza, da niso ogrožene, sploh ne more bit. Niti teoretično. Upoštevanje načela previdnosti pa zahteva, da se vetrnic tam ne gradi in ne obratno.

lp


Tomaž Ogrin,

Zahteve ali želje po uničenju Volovje rebri, češ, saj je nepomembna proti famoznim vetrnicam, ki naj polnijo žepe posvečenih z našim denarjem za subvencije, je podobno samomorilskim razmišljanjem, ki Slovencem ni tuje. Kako sebi čim več uničiti. Industrializirati. Kot, da bi sovražili naše naravne vrednote. Pljunili bi na njih.

Aleševega je precej tudi na www.volovjareber.si . Tudi zgodovina vojne za VR.

Vsa inteligentna Evropa, ki ji ni vseeno, kakšno pokrajino bo naša generacija zapustila, se bori proti vetrnicam. Kogar zanima:

www.epaw.org

Že v naslovu beremo: We will defend our lands, vpijejo Škoti. Spodaj pa:

Stop the useless & destructive wind farm programme, vzklikajo članice združenja EPAW.

Jasno je, da vetrnice poganja denar s pomočjo politike.

Prebivalci jih nikjer ne zahtevajo. So jim povsod VSILJENE.

Profesor ekologije iz Velike Britanije, najbolj prevetrene dežele v Evropi, je 2009 napisal knjigo: The Wind Farm Scam (prosti prevod: Prevara z vetrnimi polji).

Pri nas novinarji bojkotirajo vse informacije, ki kažejo na pravo sliko vetrnic in škodo, ki jo povzročajo. Zato so javnosti precej uspeli zapacati oči. Le komur se vsaj malo ljubi pogledati čez to zaporo, bo spoznal bedo vetrnic in prave vzroke za njihovo forsiranje povsod.

Morda kdo seže tudi po eni naših diplom, kjer za Slovenijo povedo, da je daleč najboljša lokacija za vetrnice pri nas v morju pred slovensko obalo...


Tomaž Ogrin,

Naj dodam še to povezavo, ki tudi razloži, kako pride do pobijanja ujed z vetrnicami, kljub temu, da ujeda morda s kotičkom očesa vidi stolp in krake.

http://www.epaw.org/multimedia.php?lang=en&article=b2

Podoben primer s termiko je točno na Volovji rebri. Tam jadrajo tudi beloglavi jastrebi, ki pridejo iz Cresa, kjer je njihova kolonija in potem zavijejo proti Krnu (že bili videni in opisano na gore-ljudje - Andrej Stritar) in naprej v Italijo.

Vedeti je treba, pa saj to že vsak ve, da si živali skoraj ves dan iščejo hrano in oprezajo za njo. Ne poznajo supermarketa. Poznano je, da imajo ujede poseben vid, ki lahko izostri predmete na tleh, da opazijo miš, kakšno mrhovino (beloglavi jastrebi) iz velike višine...

Posnetek kaže, da ne morejo hkrati še paziti na krak, ki se mu lahko nevarno približajo, ko švigne skozi zrak. Konica vetrnice se giblje lahko tudi z več kot 100 km/h . Na primer: to je obodna hitrost konice 50 m dolgega kraka, pri 6 obratih vetrnice na minuto.

Pri daljših krakih so obodne hitrosti konice krakov še višje, do 300 km/h.

Optična prevara vrtenja vetrnice je v tem, da se vrti razmeroma počasi, kraki pa imajo proti koncu zelo veliko obodno hitrost, ki odloča o trkih.

Pobijanje netopirjev ima pa drug vzrok. Podpritisk v bližini krakov jim uniči pljuča. Ugotovljeno na osnovi najdenih kadavrov.

Če potegnem črto pod vetrnice, pa nisem niti začel pisati o njih, delajo škodo. In njihove nekvalitetne, hojladri po vetru, elektrike sploh ne potrebujemo.

Z učinkovito porabo elektrike v Sloveniji, lahko mimogrede prihranimo za nekaj Volovjih reber vetrnic elektrike. Zato je njihovo postavljanje še bolj nesmiselno in butalsko.


Stojan Kralj,

O proizvodnji elektrike ne vem apsolutno ničesar, zagotovo pa vem, da vetrnice ne bi bile potrebne, če bi nasprotnikom postavitve izkjučili ''štrom''. Seveda pa planincev (in ptičev) ne motijo tiste, ki v visokogorskih gostilnah proizvajajo el. za hlajenje piva. Pri nas čebele, ptice pa tudi ljudje umirajo zaradi pesticidov in izpustov kemikalij in ne zaradi vetrnic - saj jih še ni. Tudi kure so neke vrste ptic pa jih vsak dan potolčejo več miljonov, da si polnijo trebuhe - tudi ornitologi. Na Kanarcih imajo ogromno vetrnic in ogromno raznih ptic in ogromno zadovoljnih turistov, planincev, kolesarjev, pohodnikov itd.

Seveda to niso znanstveno podprte trditve, samo zmedene misli uporabnika elektrike, gora in ptička.

LpS


Aleš Zdešar,

Da se boriš devet let za to, da postaviš 33 vetrnic, moraš imeti res močno voljo in močan interes. Ker ne vidim možnosti, da bi imela Elektro Pimorska tako močan interes in voljo pomagati Sloveniji in državljanom pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ohranjanju narave, mi je povsem jasno, da je edini interes denar. Zelo rad bi videl realno finančno konstrukcijo investicije. A verjento je to poslovna skrivnost.

Pa še nekaj. Veter je že res obnovljiv vir energije, a kaj ko ni prav nič obnovljivega (ne material ne porabljena energija pri proizvodnji teh vetrnic) pri gromozanskih objektih z vso ostalo potrebno infrastrukturo.

Slovenija ni dežela vetra, če bi bila, bi imeli veliko mlinov na veter. Bilo jih je nekaj v SV Sloveniji, v JZ nikoli. Pač nimamo pogojev za pridobivanje vetrne energije. Imamo pa druge vire. In imamo izjemno krajino, naravno in kulturno. Ki je tam, kjer imajo vetrne elektrarne, nimajo. To je absolutno vredno več, kot 33 vetrnic.

Primerjava s Kanarci je neustrezna, Slovenija je alpska dežela, Kanarci so otoki, drugačna je klima, drugačna flora in fauna. In ja, tudi v Sloveniji je ogromno ptic, ogromno zadovljnih turistov, planincev, kolesarjev, pohodnikov. In to brez vetrnih elektrarn. A si moreš mislit?


Aleš Zdešar,

Predlagam, da si podrobno pogledate spletno stran fotografa Aleša Jagodnika in prepričan sem, da ne bo nihče več za postavitev vetrnic na tako čudovitem in za živali in rastline pomembnem kosu slovenske zemlje: http://www.ajo.si/blog/

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Mina tokrat šesta
Naslednja objava Žalostna vest
  • Število objav: 46077

Novosti