Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Živobarvne blazinice

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


 
Nasršeni kamnokreč

 

Brezstebelna lepnica v različnih odtenkih

 

Srčastolistna mračica se rušnato razrašča
 
 

Blazina listnih rozet skorjastega kamnokreča
 
 

Blazina kranjskega kamnokreča s popki
 

sreda, 11. april 2012, ob 05:34, Alenka Mihorič, ogledov: 6417

Gorski vrtovi: Rastline v planinah pogosto ostajajo pri tleh, kjer se razraščajo v blazinice. Ko le-te zacvetijo, imamo kaj videti.

Prav gotovo je za to, na kakšen način se bo rastlina razraščala, zaslužna evolucija. Mora se prilagajati razmeram, da lažje preživi oziroma sploh obstane. Slabše prilagojeni primerki odmrejo ali pa jih izpodrinejo tisti z globljimi koreninami, gostejšo blazinico s številnimi poganjki, nižjo rastjo, krajšo dobo od cvetenja do zrelih semen …
Toda ko ljudje hodimo po planinskih poteh, le redko razmišljamo o tem, kako je potekala evolucija. Nizke blazinice z množico drobnih cvetov se nam preprosto zazdijo lepe. Enega samega cvetka niti ne bi opazili. Ko pa se združijo, brez težav vzbudijo pozornost in občudovanje z največkrat živimi barvami. Ne pomislimo, da take niso zato, da bi lepšale dan človeku. So tudi tam, kamor nikoli ne bo stopila človeška noga niti segel človekov pogled.

Nizka špajka  Brezstebelna lepnica Triglavska roža Alpska krešica

Med špajkami sem že leta poznala skalno, podaljšano, zdravilno, dvodomno, tripernato in gorsko špajko. Zelo sem si želela spoznati še pravo alpinko, nizko špajko (Valeriana supina). V poznopoletnem času smo se s prijatelji povzpeli na krnsko pogorje. Najprej smo naleteli na odcvetele blazinice, kasneje pa smo se spustili v plitvo dolinico, kjer je sneg kasneje skopnel, zato je bilo ob poti na grušču še dovolj lepo cvetočih primerkov. Rastlinice so bile še drobnejše od slike, ki sem jo pričakovala, ime jim res pristaja. Imajo ljubka svetlo rožnata socvetja. Nedaleč proč so se bohotno razraščale večje okrogle zaplate brezstebelnih lepnic (Silene acaulis), vsaka v drugem odtenku rožnate. Najtemnejše blazine teh klinčnic so bile živo rdeče, najsvetlejše pa – bele – pravzaprav albini. Že čez nekaj trenutkov pa smo pod Vrhom nad peski lahko občudovali bogata rastišča triglavske rože (Potentilla nitida), prav tako v različnih odtenkih rožnate. Samo v beli barvi pa so med kamenjem cveteli šopki alpske krešice (Pritzelago alpina), ki spada v družino križnic.

Alpski šetrajnik Gerardova črvinka Homulična črvinka Skalna smiljka

V mislih se selim na Košutnikov turn. Tura s planine Dolga njiva je ozaljšana z najrazličnejšim cvetjem. Alpski šetrajnik (Acinos alpinus) je pogost povsod v naših hribih. Je pripadnik družine ustnatic in podobno kot začimbne sorodnice imajo njegovi listi močan aromatičen vonj. Njegovi živo vijolični, do 2 cm dolgi cevasti cvetovi so zelo opazni. Precej skromnejši pa so mali šopki gerardove črvinke (Minuartia verna subsp. gerardii), saj imajo drobne bele cvetove. Njihova lepota se odkrije, ko jih pogledamo res od blizu, najbolje povečane na računalniškem zaslonu. Ta klinčnica je podvrsta pomladanske črvinke, ki pa raste severneje. Še skromnejša je homulična črvinka (Minuartia sedoides), saj so cvetovi zeleni, pravzaprav imajo samo čašne liste, le redko tudi komaj opazne bele venčne liste. Na prvi pogled bi to blazinasto rastlino marsikdo uvrstil med mahove. Bližnji posnetek pa pokaže značilnosti klinčnic. Na vršnem skalovju Košute pa se bohoti skalna smiljka (Cerastium julicum), prav tako klinčnica. Zanjo so značilni ozki listi, do 20-krat daljši kot so široki. Latinsko ime je pravzaprav ponesrečeno, saj raste samo v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, v Julijskih Alpah pa ne.

Alpska velesa Resasta peščenka Zoisova zvončica Kranjski kamnokreč

Rajski vrtovi cvetja se bohotijo vso pot nad Kokrskim sedlom proti Grintovcu. Alpska velesa (Dryas octopetala) je plazeči polgrmiček z belimi, 8-števnimi venci, širokimi 3-4 cm; prisvaja si jo družina rožnic. Cveti na začetku poletja. Sposobna je prerasti precej velike skalnate površine. V manjših belo cvetočih blazinicah pa privablja žuželke klinčnica resasta peščenka (Arenaria ciliata). Ime je dobila po resasto dlakavih listih. Njeni cvetovi so veliki okoli 1 cm. Vsakokrat me razveselijo modre blazinice endemičnih zoisovih zvončic (Campanula zoysii), ki kipijo iz skalnih razpok. Na strehi Grintovca se mi ob pot nastavljajo blazine še druge endemične rastline, kranjskega kamnokreča (Saxifraga exarata subsp. carniolica). Zanimivo jih je opazovati že v zgodnjem poletju, ko iz blazine dlakavih listnih rozet pokažejo prve popke, še bolj pa kasneje, ko se odprejo rumenkasti cvetovi.

Triglavska neboglasnica Okroglolistni mošnjak Alpska madronščica Vednozelena gladnica

Poseben užitek za botanike in za druge pohodnike predstavlja Mangrt. Nekaj iskanja bo zahtevala od nas visokogorska srhkolistnica, triglavska neboglasnica (Eritrichum nanum). V naših, apnenčastih Alpah je precej redka, saj ji podlaga ne ustreza najbolj. Med gruščem pa bomo naleteli na vijoličasto cvetočo križnico okroglolistni mošnjak (Thlaspi rotundifolium). Njegov beli sorodnik, kernerjev mošnjak, je redkejši, v južnih Julijskih Alpah pa povsem zamenja okroglolistnega bratranca. Posebno barvita 'šodrovka' je alpska madronščica (Linaria alpina) s svojimi oranžnimi lisami na lilasti podlagi zanimivo oblikovanih cvetov. Spada v družino črnobinovk, izmed tukaj predstavljenih pa nima značilne blazinaste rasti, saj ji nestabilna podlaga melišč tega ne omogoča. Ko se pomikamo navzgor proti delom, kjer je sneg pred kratkim skopnel, bomo še ujeli živo rumene blazinice vednozelene gladnice (Draba aizoides). Zanimivo, da tudi še tako kratko dobo brez snega v planinah lahko razdelimo na letne čase, dokler ne pridemo do višin, kjer mora vse cveteti istočasno. Pri nas tako visokih gora ni. Gladnici tako pripada gorska pomlad.

Plazeča sadrenka Materina dušica Čvrsti šaš Pirenejski kamnokras

Še kratka zgodbica o poti iz doline Vrat na Kriške pode. Na začetku julija so bile na okoli 2000 metrih še snežne zaplate. Nižje, na Sovatni, je bilo že vse razcveteno. Skale so krasili šopi plazečih sadrenk (Gypsophila repens), belo do rožnato cvetočih klinčnic. Kot ob skorajda vseh poteh po planinah je tudi tu cvetela in dišala planinska materina dušica (Thymus praecox subsp. polytrichus), ustnatica z drobnimi cvetki. Tokrat je mojo pozornost zbudil celo čvrsti šaš (Carex firma), ki na visokogorskih kamnitih traviščih povsem nadomesti travo. Ni trava, čeprav izgleda podobno, ampak je iz družine ostričevk. Skale pa je že okrasil cvetoči pirenejski kamnokras (Petrocallis pyrenaica), blazinasta križnica z nežno pastelno barvo okoli 5 mm velikih cvetov. Blazinice triglavskih rož so še spale. Prebila sem se preko nevarnega snežnega jezika, si pri koči zalepila z gojzarja odlepljeni podplat, si zrla iz oči v oči z nekaj kozorogi in se srečno spustila v dolino.

Alenka Mihorič

eXTReMe Tracker