Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN – 18.03.1985

V Matici preplah zaradi zmanjšanja števila članov

Na občnem zboru PD Ljubljana-Matica ocenili delo v preteklem letu — Za Kredarico bodo prišle na vrsto tudi druge postojanke

LJUBLJANA — Planinci PD Ljubljana-Matica, ki je po številu članov in poslovno investicijski dejavnosti naj večje v Jugoslaviji, so na 91. občnem zboru ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrte za prihodnje.
Planinsko alpinistični sektor, ki ob­sega odseke alpinistov, markacistov, mladine, naravovarstvenikov ter izlet­niški, predavateljski, popotniški in propagandni odsek, je lani brez upo­števanja lastne udeležbe udeležencev porabil 200 milijonov din društvenih sredstev ali 80 odstotkov več kot pre­jšnje leto. Za vir financiranja imajo celotno pobrano članarino, ki ostane društvu, in namembne dotacije od zunaj.
Alpinisti so opravili 1064 plezalnih tur. Največji dosežek je bil vrh Manasluja v Himalaji, ki ga je skupaj s Stipetom Božičem maja 1984 dosegel član društva Viki Grošelj. Ta dosežek je pred občnim zborom s skioptičnimi slikami odlično oživel pred člani svo­jega društva. Markacisti so se lotili označevanja smeri za turne smučarje na območju postojank društva med Komno in Kredarico. Mladinci so v sekcijah skrbeli za pridobivanje in vzgojo mladih planincev, naravovar­stveniki pa prispevali nov delež pri varovanju narave. Izletniški in predavateljski odsek, ki se v celoti samofinancirata, sta zaradi padanja življenj­ske ravni nekoliko zmanjšale število udeležencev, sočasno pa je bila osno­vana popotniška dejavnost, ki je že v prvem letu pridobila prek 80 članov.
Planinsko-alpinistični odsek bo v le­tošnjem letu imel na razpolago 2.15 milijona din društvenih sredstev, za večje akcije, odprave in podobno pa bo iskal še dodatne vire.
Gospodarsko poslovni sektor upravlja pet postojank: Kočo pri Savi­ci, Dom na Komni. Kočo pri Sedme­rih triglavskih jezerih. Triglavski dom na Kredarici in Dom v Kamniški Bi­strici in informativno prodajni servis v Ljubljani.
Lani je sektor dosegel 41,2 milijona skupnega prihodka, kar je napredek za 48 odstotkov. 7.8 milijonov čistega dohodka so razdelili na sklade, od tega za stalna obratna sredstva 3,14 milijonov din. 4 milijone pa na osnov­na sredstva.
Investicijska dejavnost je v seda­njem petletnem obdobju dosegla izre­den vzpon. Zlasti zaradi povečanja Triglavskega doma, v katerega bodo skupaj vložili 110 milijonov din. Kre­darica pa je vseslovenski projekt, ki se v društvu vodi na ločenem računu. Za adaptacije in obnovo žičnice Savica-Komna so v letih 1983 in 1984 pora­bili 4.5 milijona izključno lastnih sred­stev. To je velik uspeh, saj je treba upoštevati, da inflacija prehiteva rea­lizacijo in zahteva stalno povečevanje lastnih obratnih sredstev. Društvo ne uporablja kratkoročnih kreditov.
Po sklenitvi del na Kredarici z od­kritjem spominske plošče na »Dan Triglavskega doma« 15. septembra le­tos bo društvo postopoma urejevalo in povečevalo tudi druge postojanke. Za Kredarico bo na vrsti Koča pri Sed­merih triglavskih jezerih, kjer načrtu­jejo povečanje zmogljivosti za 90 le­žišč. Letos načrtujejo gradnjo do prve plošče v vrednosti 6 milijonov din, skupaj z adaptacijskimi deli pa bodo naložbe znašale 12.3 milijona. Od te­ga bo dalo društvo 8,14 milijona last­nih sredstev, računa pa tudi na dotaci­jo PZS (iz DD in PVP) 2 milijona, medtem ko naj bi zbrali drugo od pokrovitelja in drugih interesentov. To bo težka in zahtevna naloga. Do te postojanke bi naj društvo že letos ure­dilo mehaniziran transport s podaljša­njem tovorne žičnice s Komne, kar pa bo verjetno v pričetku gradnje pri Sedmerih triglavskih jezerih težko izvedljivo.
Ob velikih dosežkih pa je občni zbor dvignil preplah zaradi padca članstva od 8.200 na 7.400 v enem letu. Razlog je visoka članarina, ki v PD Ljubljana-Matica znaša 375 din na člana in padec kupne moči prebival­stva. Osip zahteva rešitev, s katero se bo morala ukvarjati PZS. Društvo bo z bogatitvijo dejavnosti prispevalo svoj delež za ponoven dvig članstva.
Za uresničitev tega in drugih skle­pov bo skrbel novo izvoljeni upravni odbor s predsednikom Gregorjem Klančnikom in člani upravnega odbo­ra, ki so: dr. Boris Kobal, Mitja La­vrič, Ante Mahkota. Saša Marinčič, Jurij Mušič, Marjan Novak. Joža Potokar, Jože Rovan, Stane Vernik, Gojko Zupan in Janez Urbas.

50 let prvega hrvaškega AO

Čeprav so posamezni člani HPD (Hrvaško planinsko dru­štvo) Že zgodaj začeli zahajati tudi v visoke gore, se plezanje v stenah dolgo ni uveljavilo. V »Vijencu« 1912 je sicer mogoče prebrati, da so trije člani HPD »privezani užetom jedan za drugoga plazili od stijene do stijenc i nakon višesatnog penjanja doplazili na vrh Kleka«. Toda šele leto 1926, ko je Zvonimir Badovinac (1905 -1977, gozdarski inženir) preplezal v ste­ni Kleka smer, ki je danes imeno­vana Cepinaška, je mogoče oz­načiti kot začetek hrvaškega aplinizma.
Tudi potem so plezali samo po­samezniki vse do leta 1935, ko so ustanovili alpinistično sekcijo HPD. Ohranjen je originalni dokument ustanovnega sestanka. Bi­lo je 3. aprila, prisotnih je bilo 22 članov, sestanek je vodil Mirko Cubelič in sprejeli so seveda tudi pravila. Za potrditev aktivnosti pa so imeli različne predloge: dve poletni turi nad višino 2200 m in eno zimsko prek 2000 m, dve po­letni nad 2000 m in ena zimska nad 1500 m ter tri poletne in ena zimska. Obveljal je prvi predlog (13:10), za zimske ture pa naj bi štele tiste, ki bi bile opravljene med 1. decembrom in zadnjim aprilom.
V vodstvu odseka je bilo več znanih imen hrvaškega alpinizma: Mirko Čubelič, Slavko Brezovečki itd. Deloval je devet let in že naslednje leto je organiziral alpinistično šolo s 50 obiskovalci ter vaje na Okiču.

FRANCI SAVENC

Že rekordno število prijavljenih
Za jeseniški filmski festival so prejeli 150 filmov iz 58 klubov in 15 držav

JESENICE - Za XII. MFAF si prejeli že 150 prijav filmov iz 58 klubov 15 držav. Te številke vsekakor obetajo, da bo letošnji mednarodni festival amaterskih filmov v vseh pogledih rekorden. Poznavalci razmer trdijo, da bo ob koncu verjetno okoli 70 držav in tej primerne tudi druge številke.

In kako je s planinskimi filmi? Za sedaj so dobili prijavo sedmih filmov Po enega iz Finske in Italije, kino klub Maribor in fotokino klub Mavrica Radomlje sta prijavila po enega, kino klub Zagreb pa dva. Številka je ž rekordna, vendarle je v Sloveniji menda še nekaj kandidatov, ki pa kakor kaže, čakajo na zadnje dni (rok poteče 8. aprila). Preseneča bolj dejstvo, da menda za sedaj ni nobenega odziva med alpinisti. Da bi se bali konkurence najbrž ni edini vzrok, čeprav je tudi res, da organizirane (in strokovne pomoči na tem področju doslej niso bili deležni.

Amaterski filmi s planinsko tematiko se na festivalih filmske skupin ODEON (64270 JESENICE, pp 4( pojavljajo že od vsega začetka, to j odleta 1968. Planinska zveza Slovenije pa podeljuje priznanja najboljši) (plaketo Triglav) od II. MFAF dalje.

I. D.


OD TOD IN TAM

Uspel zimski tečaj za MV
SREDNJA VAS - Tečaja na Uskovnici v organizaciji mladinske komisije PZS sc je udeležilo (od 36 prijavljenih) 9 tečajnic in 19 tečajni­kov. Največ jih je bilo v 19. letu staro­sti, 13 je bilo učencev, 7 Študentov, 2 tehnika in 6 delavcev. Predelali so celoten program zimskega tečaja, dve temi iz vremenoslovja in spoznavanje gorstev. Opravili so tudi štiri ture.

Sprejeli so jih v Zvezo
CELOVEC — Slovensko planinsko društvo, ki letos slavi 85-letnico, je doseglo pomembno »zmago«. Sprejeli so jih v »Zvezo avstrijskih planinskih društev« (VAVQ Verband Alpiner Vereine Österreichs). S tem je tudi SPD Celovec postal enakovreden av­strijskim PD, člani bodo imeli enake ugodnosti itd.

Trdinov pokal
NOVO MESTO - Planinsko dru­štvo Novo mesto prireja 20. aprila tradicionalno orientacijsko tekmova­nje za Trdinov pokal. Tekmovanje bo v okolici Smarjete (Start in cilj pred Osnovno šolo) pričelo pa se bo ob 9. uri.

Vse nared za »Atlas 85«
NOVI SAD - Zveza planinskih društev Novega Sada. oziroma njiho­va komisija za odprave je potrdila La­za ra Poparo za vodjo akcije Maroko 85. Sporočajo tudi, da bo odhod v Visoki Atlas 6. julija (in ne že maja), povratek pa 31. julija.

Neumorni J. Wala
VARŠAVA - Poljske odprave, ki so obiskovale Hindukuš v letih 1960—78, so opravile obsežno znan­stveno raziskavo tega gorovja v osred­nji Aziji. Najpomembnejši rezultat dela je knjiga dr. Ludwika Koszowskega z naslovom Relief in oblika vi­sokih gorstev v suhem podnebnem publikacijo je s šestdesetimi zemljevidi diagrami in skicami opremil Jerzi Wala. Ta znani poljski poznavalec gora in kartograf iz Krakowa je sam izdelal in objavil tudi zemljevid Aconcague (1:50.000). Označil je tudi vse pristope in plezalne smeri.

Zbor delegatov MO PD Slovenije
LJUBLJANA - Načelnik mladinske komisije PZS Miro Vrhovec je sklical zbor delegatov MO PD Slovenije, ki bo 6. aprila ob 9. uri v Don sindikatov, Dalmatinova 4. Ljubljana

Manj članov tudi v PZJ
BEOGRAD - Predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije je na zadnje sestanku ugotovilo, da je število članov, ki so v lanskem letu plačali članarino, za okoli 10.000 manjše kot v le 1983. Padec so ugotovili v BiH (34.179 na 31.340), Sloveniji (104.000. - 97.133), Srbiji (23.800 - 21.581 Vojvodini (6.673 — 6.591) in Kosovu (1.830— 1.310). Število članstva se je povečalo le v Hrvaški (s 33.148 36.315), kar je več kot vzpodbudno v letu ko slave 110-letnico organizirat ga dela in Makedoniji (s 11.500 na 11.800).

Pripravljajo vreče za bivak
Na seji mladinske komisije, ki bila v domu pod Kremžarjevim vrhom, so se domenili tudi. da bo poiskati izdelovalca za bivak. Obljubo so tudi izpolnili. Vreča bo za dve ose­bi, na eni strani se bo zapirala z vrvico in pritiskači, velika bo 210x140 cm, izdelana iz impregniranega poliamida rdeče barve, ki ga za izvoz izdeluje mariborska Svila. Okvirna cena je 5.000 din. Takoj je potrebno sporočiti število vreč in na račun PZS (MK — za bivak vreče) 50101-678,47046 na­kazati ustrezen znesek. Naročilu je potrebno priložiti peti izvod virmana kot potrdilo o plačilu. Rok: 15. april.

XXII. Štuparjev memorial
Alpinisti PD Kamnik vabijo na tra­dicionalni veleslalom za Štuparjev memorial, ki bo 14. aprila na vesinah pod Kamniškim sedlom. Alpinistke bodo štartale ob 10. uri, za njimi planinke ob 10.30 pa alpinisti in na koncu še planinci. Razen tega bo tekmova­nje tudi ekipno, toda le za alpinistke in alpiniste (pogoj je registracija za leto 1985). Prijave sprejemajo pismeno ali telefonično (AO Kamnik, 61240 Kamnik, Kidričeva 38, tel. 061- 831-345) do 12. aprila, mogoče pa se bo prijaviti tudi še v soboto do 17. ure na Kamniškem sedlu.

Zimska sezona v Karakorumu
ISLAMABAD — Mednarodni zbor, ki je bil lani, je postavil v ospre­dje tudi zimsko sezono. Nepal je bil prva država, ki je v Himalaji dovolila vzpone v zimski sezoni. Ministrstvo za kulturo in turizem Pakistana je že ob­javilo, da bodo tudi v Karakorumu nekaterim poskusno dovolili vzpone v sezoni 1985/86.

 

ALPINISTIČNE NOVICE

Plezalni vikend pod Gradiško Turo
VIPAVA — Člani AO Vipava so na zadnjem zboru primorskih alpinistov sklenili, da le pred prvomajskimi prazniki (oz. množič­nim odhodom v Paklenico) orga­nizirajo »plezalni vikend« v svo­jem plezalnem vrtcu.

Vse, ki bi se želeli preskusiti v dobro opremljenih vadbenih sme­reh (težave do VII), kjer so vsa težja mesta opremljena s svedrov­ci in je za plezanje potrebna le osnovna oprema brez klinov in kladiva, vabijo k sebi 13. in 14. aprila. Kolikor ne bo izrazito sla­bo vreme, bodo razmere že ideal­ne za plezanje in za preskus pred poletno sezono. Dostop do sten je po asfaltirani cesti, ki vodi skozi vas Gradišče pri Vipavi. Tik pod stenami (2 km iz Vipave) je pri­meren prostor za šotore, mogoče pa bo prespati v spalnih vrečah) tudi na senu bližnje kmetije.

Držajev spominski turni smuk
Alpinistični odsek PD Rašica vabi 13. aprila na tradicionalni Držajev spominski smuk z Velikega Draškega vrha. Odhod avtobusa bo ob 4.30 iz­pred Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9), ustavil pa se bo še v Šiški, Šentvidu in Medvodah. Ce­na prevoza je 500 din, prijave pa sprejemajo na tel. (061) 52-769 in 559-023.

Nejčeva Pot že tretjič
Ko je leta 1981 prvič izšla knjiga Nejca Zaplotnika Pot, so si najbrž le redki predstavljali, da bo za naše raz­mere izredno visoka naklada 8000 izvodov kaj kmalu pošla. Toda žepno knjigo so kmalu pokupili in izšla je še druga, bolj luksuzna izdaja. Letos po­leti pa bodo člani kluba »Svet knjige« za knjigo sezone 3. četrtletja naročili že tretjo izdajo. Pripravljajo jo v Cankarjevi založbi, njena naklada pa naj bi bila še večja kot prva. Za izdajo pa se zanimajo tudi v Srbiji in Avstriji.

Znak alpinistične šole
Že nekaj časa je čutiti potrebo po primernem znaku alpinistične šole. Planinska šola, prva stopnja v izobra­ževalnem (šolskem) procesu sloven­ske planinske organizacije, ga ima že dalj časa, vse druge pa so še brez enotne identifikacije. Tomo Jeseni­čnik, član AO Črna, je pripravil troje predlogov, komisija za alpinizem PZS pa pričakuje še nadaljnjih predlogov.
Lik plezalca v steni se je na razne načine pojavljal že mnogokje, toda že na prvi pogled pove (osnovno) aktiv­nost. Stiliziran Prusikov vozel sicer ni najpomembnejši, je pa eden osnov­nih, ki jih mora poznati vsak alpinist.
Severna stena Triglava pa je zibelka našega alpinizma in njegov simbol. Kljub izrednemu napredku in razvoju plezalne tehnike ne predstavlja dosti manjšega problema kot v časih prvih plezalcev.

I. D.

Odhod v Nepal bo 25. maja
Organizatorji letošnjega izleta v Ne­pal, so sporočili, da bo odhod 25, maja iz Zagreba, povratek pa 29. juni­ja. Garancijo za odhod je ponudila zagrebška odprava, ki jo bo vodil Darko Berljak. Če bo dovolj kandida­tov (rok za prijavo poteče 10. aprila, informacije na PZS (tel. št. 061-312- 553), pa bo organiziran tudi treking: južni Peru, Čile, Bolivija, vzponi na vrhove do 6000 m, ogled arheoloških zanimivosti in jezera Titicaca.

Uresničili našo zamisel
O uspešnem vzponu kanadsko-poljske odprave na Čo Oju (8201 m) smo že poročali. Sedaj je znanih tudi že nekaj podrobnosti, predvsem pa, da so se na vrh povzpeli po »jugoslovan­ski smeri«, tam, koder so člani AO IMPOL poskušali lani. Sneženje in močan veter, ki je v zadnji zimski sezoni zavrl pot številnim odpravam, jih ni ustavilo. Po novi smeri v JV stebru sta se na vrh najprej povzpela Berbeka in Pawlikowski, za njima pa še Heinrich in Kukuczka. Bili so brez višinski nosačev in dodatnega kisika, Kukuczka pa je bivak na višini 7700 m (med sestopom) »plačal« z omrznjenimi prsti.

Alpinistična odprava ali izlet?
V prvi letošnji številki revije Naše planine, izdaja jo Planinska zveza Hrvaške, je njen urednik dr. Željko Po­ljak priobčil zanimiv članek, ki bo prav gotovo »dvignil precej prahu«. Kaj je treking, kaj odprava, za kaj velja združevati sredstva (iskati pod­poro združenega dela) in kaj naj fi­nancirajo zainteresiram? Z izmišlje­nim intervjujem, ki sledi temu članku, je (sicer nekoliko karikirano) jasno obsodil primere, kakršne tudi pri nas ne bi bilo treba iskati.

Prvi že v Paklenici
Čeprav stene v kanjonu Velike Paklenice tudi pozimi niso bile povsem osamljene, so večji obisk doživele šele konec marca. Poročil še nimamo, oglasila sta se le Srečo Rehberger in Nuša Romih. Kljub močnemu vetru in dokajšjemu mrazu sta opravila nekaj lepih vzponov. Med drugim sta pono­vila (v enem dnevu) Slovensko, Diagonalko, Pips in Botanični vrt (prosto, eno mesto VII).

Slapovi nad Kokro
Robert Bauman in Luka Krisper sta 2. marca kljub dežju preplezala vse štiri slapove v Koritu. Rudi Lanc (vsi AO Kranj) in Ida Vidmar (AO Mati­ca) pa sta istega dne preplezala Sinji slap.

Durmitor in kanjon Tare
Narodni park Durmitor (naslov: 84220 Žabjak) je izdal vodnik Durmi­tor in kanjon Tare znanega planinske­ga publicista Branislava Ceroviča. To je pravzaprav druga, razširjena izdaja (z opisi novih markiranih poti ter vse­stranskim prikazom kanjona Tare) vodnika iz leta 1979. V prvem deluje 24 celostranskih barvnih fotografij (14x21 cm) in topografska karta v petih barvah ter merilu 1:25.000, v drugem (vsega je 192 strani) pa osem barvnih fotografij in karta 1:50.000 Vodnik je namenjen tako planincem kot kajakašem in seveda tudi tistim, ki se odločajo za izjemno doživetje - splavarjenje po kanjonu, cena je 80 din.

Aktivni člani PD Planja
LJUBLJANA - Poldrugo leto je tega, kar se je nekaj ljubiteljev planin odločilo, da ustanovijo planinsko dru­štvo Planja. Večina je že bila včlanjenih v različnih PD in mnogi so tam tudi ostali, tako da so člani dveh druš­tev. »Planja je nastala zaradi želje po boljšem delu in organizaciji. Za sedaj imamo le nekaj več kot 50 članov, a zgolj takšnih, ki so pripravljeni delati. Zato smo v kratkem času dosegli lepe uspehe. Lani smo bili na Kilimandžaru, od koder je Iztok Tomazin poletel z zmajem, letos januarja pa smo orga­nizirali odpravo na Aconcaguo,« pra­vi predsednik društva Mišo Stanišič. Ob tem ne pozabi poudariti, da je osnovno vodilo društva, da imajo vsi njegovi člani pravico sodelovati na njihovih odpravah, bodisi kot alpinistih bodisi kot turisti. Za letos člani Planje pripravljajo v maju in juniju splavarje­nje po Tari, kjer bodo organizirali svoj planinski tabor (to so v sodelova­nju z Alpetourom ponujali na pravkar končanem sejmu Alpe-Adria in zbrali že več kot 250 prijav), avgusta bodo v Trenti pripravili planinski tabor, ka­mor bo prišla tudi skupina planincev iz Smedereva, članov PD Čelik, s ka­terim se je Planja pobratila. Julija pa bo pet njegovih članov (Mišo Stanišič, Ilija Gladek, Damjan Borštnar, Jože Cedilnik in Ivan Mikulin) sodelovalo pri odpravi PD Čelik na najvišji vrh Severne Amerike, McKinley Aljaski.

U. Š.


JAMARSKE NOVICE

Novih sto metrov na Snežniku
Rakovški jamarji, ki že več let siste­matično raziskujejo jame na Snežni­ku, so se v zadnjem času usmerili predvsem v revir Okroglina v okolici Za treba. Tam so dokončno raziskali na prvi pogled malo pomembno brez­no, ki je ob odkritju dobilo številko 4280. Brezno se začne z dvema vho­doma, ki se združita v jašek s preme­rom 20 m in globino 80 m. Tam se večino leta zadržuje sneg. Od tod se jama prevesi v nov jašek, ki ima snež­no dno v globini 127 m. Do končne globine 136 m se lahko od tam spusti­mo po manjšem jašku, ki ga prav tako prekinja snežni zamašek. Sneg in led sta stalna pojava v večjih breznih na Snežniku in jamarjem povzročata pre­cej nevšečnosti.
Javorniško-Snežniškem masivu je tako raziskanih že 7 brezen, globljih od 100 m. Najgloblje je Brezno pri Vogenci (214 m) v Javorniku. Sledijo 4 snežniške jame: Grda jama (192 m). Brezno v Kislem žlebu in Brezno pri Zg. Lenčajevi cesti (obe po 181 m) in brezno št. 4280 (136 m). Brezni Jama pod Volčjim vrhom (131 m) in Šemretovo brezno (124 m) ležita spet v Ja­vorniku. V območju Ždrocel na Snež­niku so Rakovčani našli še več brezen, globokih predvidoma okrog 100 m, vendar doslej še niso raziskana.

H. J., Š. F.

Jama v Sodolih
Člani DZRJ Ribnica so v preteklem letu raziskali več zanimivih jam v oko­lici Loškega potoka. Največja med njimi je Jama v Sodolih, ki leži neda­leč od ceste Loški potok-Trava. Ja­ma se prične z 24 m globokim breznom z ozkim grlom. Na dnu se deli v dva rova razmeroma majhnih dimen­zij. Dno obeh je zelo vegasto pa tudi rova precej ostro vijugata. To pome­ni, da ju ni izoblikovala večja podzem­ska reka. Stene obeh rovov so delno zasigane, nadaljevanja pa so v vseh smereh zasuta. Jama je pomembna predvsem zato, ker tod doslej jam te­ga tipa še nismo poznali. To odmak­njeno, a jamarsko zanimivo ozemlje bo še deležno pozornosti ribniških ja­marjev.

D. S.

Zbor koprskih jamarjev
Člani JD »Dimnice« so minuli ko­nec tedna pregledali rezultate lansko­letnega dela in začrtali letošnje nalo­ge. Na 15 ekskurzijah s skupno 90 udeleženci so raziskovali v 32 jamah na Divaškem krasu, Matarskem po­dolju in zgornji Rižanski dolini. V ka­taster jam ZS so oddali 12 zapisnikov terenskih ogledov z jamskimi načrti in 18 dopolnilnih zapisnikov. Ob dvajse­ti obletnici društva so izdelali pregled jamarskih odkritij v Matarskem podo­lju, ki je bil objavljen v glasilu Naše jame. Lanski program ni bil izpolnjen v celoti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in opreme. Zaradi tega so odpadle potapljaške raziskave v zale­dju izvirov Rižane in je bil oviran potek pripravljalnega tečaja.
Letos bodo največ truda posvetili vzgoji mladih članov za samostojno delo, za kar sta zadolžena Jože Žumer in Samo Morel. Slednji bo tudi vodili društvo.

F. M.

Bilten ZSJ
Po skoraj petnajstletnem premoru je izšel Bilten Zveze speleologov Ju­goslavije, ki ga je uredil Jasiminko Mulaomerovič iz Sarajeva. Odslej bo izhajal trikrat letno in naj bi bil vez med našimi jamarji. Vseboval bo naslednje rubrike: novice, forum, zbori in kongresi, akcije, delo organov ZSJ ter novosti v jamarski tehniki in orga­nizaciji. V prvi številki je predstavljen simpozij »Človek in kras«, ki bo junija v Kupresu, poletna mednarodna ja­marska odprava na Durmitor, zapisni­ka konference in seje predsedstva ZSJ ter naslovi jamarskih enot na Hrvaškem. Vse jugoslovanske jamarske enote prejemajo bilten brezplačno. Če ga še niso prejele, naj sporoče svoj naslov uredništvu. Obala V. Stepe 21, 71000 Sarajevo.

F. M.

Delo, 18. marec 1985

Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti