Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V objemu pravljice o Zlatorogu

ponedeljek, 9. april 2012, ob 05:28, Boris Kumer, ogledov: 1021

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Zlatorog je hranil neizmerne zaklade v gori Bogatin. Zaklade je varovala triglava kača z zlato krono, a Zlatorog se je je le dotaknil s svojimi rogovi, in bila je krotka kot jagnje.

Kdor bi se polastil Zlatorogovih rogov ali celo samo ene luske, ki bi odpadla z njih, bi mu bila odprta vrata do njegovega bogastva. (Izvirni zapis K. Deschmann, pesnitev R. Baumbach, prevod A. Funtek.)

Bogatin (1977 m) je torej gora iz trentarske pravljice o Zlatorogu. Po višini nič veličastnega, saj ne sega niti dva kilometra visoko, je pa zaradi ljudskega izročila imeniten in znamenit. Zato pa njegov sosed na vzhodu, Mahavšček (2008 m), magično mejo dveh tisočakov presega za skromnih osem metrov. Ko ju gledamo s Komne ali bližnje planine Na Kraju, se nam razkazujeta kot dvojčka, eden nekoliko bolj čokat, drugi pa vitkejši in zapeljivejši. Bajnih zakladov, ki jih je tam zgoraj iskal nesrečni trentarski lovec, seveda na Bogatinu ni, zato pa obiskovalci pri njem in na njem najdejo veliko drugih, resničnejših zakladov. Zakladov lepote in vznemirljivih doživetij, ki sta jih obe lahko dostopni gori zvrhano polni.

Obe gori sta primeren cilj za vsakogar, ki zmore vsaj pet ur zdržema stati na nogah, kakšnih prepadov ali izpostavljenih grebenov pa se na teh prikupnih vrhovih ni bati. Če si ju zaželimo, moramo najprej stopiti na Komno, k njenemu vse dni v letu odprtemu gostoljubnemu domu, ali pa k v planinski sezoni odprti Koči pod Bogatinom, ki stoji na robu planine Na Kraju, od Doma na Komni oddaljeni le dobre četrt ure. To sta torej naši izhodišči.

Ko zapoje gorniško srce

Široka, udobna pot, nekdanja vojaška mulatjera, "pridobitev" iz časov hudih bojev na soški fronti tam zadaj za našima gorama, nas popelje proti zahodu. Po njej se visoko nad dolino Gracije povzpnemo na Bogatinsko sedlo (Vratca, 1803 m), širok preval med Bogatinom, ki mu daje ime, in severneje stoječo Lanževico. Med vzpenjanjem na Vratca smo pred seboj videli le naš današnji cilj, nad nami pa so se dvigovali strmi boki Srednjega vrha in Vrha nad Gracijo, zdaj pa se pred nami razprostre, kamor seže pogled, morje vrhov. Na jugu in zahodu krnske in trentarske gore, na vzhodu pa pogled prek širne Komne zdrkne k Spodnjim Bohinjskim goram od Velikega vrha (Kuka) prek Podrte gore vse tja do Rodice in Črne prsti. Globoko spodaj pa bolj slutimo, kot vidimo Bohinjsko dolino s svojim jezerom.

Vzpon na Bogatin je z Vratc kot na dlani. Naravnost po grebenu na vzhod, prek nekaj lažjih pečin, ki sem ter tja terjajo uporabo rok, in na vrhu smo. Na vrhu bajeslovne gore, ki je menda, tako pravi zgodovina, nekoč res mamila iskalce zakladov, ki so rili v goro in ostajali z dolgim nosom. Z vrha Bogatina se nam razpre bolj čutečih zakladov polni razgled na sever, kjer mogočno kraljuje nad vsemi svojimi vazali Triglav, daleč zadaj pa kipijo v nebo zahodnojulijski velikani Kanin, Montaž in Viš. Kot bi se gorniškemu srcu razkrivala resnična pravljica.

Z vrha Bogatina sestopimo ob zanesljivih markacijah na sedlo pod Mahavščkom in po razglednem grebenu zlezemo na njegov vrh, ga prečimo in se pod Vrhom Škrli spustimo po udobni, dobro označeni poti na planino Govnjač, od koder je do izhodišča na Komni le še dobre pol ure hoda prek porasle vzpetine Izpice. Gorniško dejanje za sladokusca, ki zna prisluhniti pravljičnemu otroku v sebi. Kadar pa je zima radodarnejša kot letos, tam zgoraj zaigra tudi srce radostnega turnega smučarja.


Dobro je vedeti

Vzpona na Bogatin in Mahavšček sodita med lahke julijske "destinacije", čeprav predvsem plezanje z Vratc na Bogatin terja nekaj znanja in previdnosti. V zimskih razmerah seveda vse skupaj postane veliko bolj resno, zato si naj manj vešči priskrbijo strokovno (vodniško) spremstvo. Bližnji Dom na Komni je odprt vse leto, Koča pod Bogatinom (planina Na Kraju) pa v poletni sezoni (izjemoma, ob velikem povpraševanju, tudi v zimskem času), onstran pogorja pa v poletni sezoni odpira gostoljubna vrata Koča pri Krnskih jezerih na planini Duplje. Več podrobnega boste našli v knjigi Tineta Miheliča Julijske Alpe - Bohinjske gore (Sidarta, 2004) in na zemljevidih Julijske Alpe - Bohinj 1:20.000 ter Krn 1:25.000.


Mitja Košir

eXTReMe Tracker