Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 04.03.1985

Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Lani le 97.133 članov
Planinska zveza Slovenije, naj­množičnejša organizacija na pod­ročju telesne kulture pri nas, seje ponašala že s 104.059 člani (v 174 društvih). Toliko jih je bilo pred­lani, leto pred tem pa »le« 100.469. Lansko leto pa se je šte­vilo organiziranih slovenskih pla­nincev po dolgih letih prvič neko­liko znižalo. Iz evidence plačanih članarin, ki jih je zbrala DSSS PZS namreč povzemamo, da je bilo v 180 PD (na tem področju je torej lep napredek) 97.133 čla­nov. Med njimi je 25.250 pionir­jev, 12.888 mladincev in 58.993 tistih, ki so plačali polno člansko članarino. Je morda prav višina članarine vzrok za zmanjšanje šte­vila članstva?
Razpolagamo tudi že s poda­tkom za sosednjo Hrvaško. Lani je bilo v 122 planinskih društvih včlanjeno 7.738 pionirjev, 7.791 mladincev in 20.786 odraslih, sku­paj torej 36.315 članov.

I. D.

V Makedoniji imajo transverzalo
Pred Časom smo objavili, da v SR Makedoniji ni registrirane no­bene planinske transverzale. Pa se je oglasil Hinko Lebinger in nam nanizal podatke, ki to de­mantirajo.
»Prva makedonska transverza­la«, ki jo je pripravilo PD Elema iz Skopja, je speljana po zahodni Makedoniji, nekako od Tetova do Ohrida, prehoditi pa jo je mo­goče v 8 — 10 dneh in ima osem KT. Poleg običajnih markacij so za označevanje uporabili še črki EM. Društvo je izdalo tudi ličen vodniček (34 strani, zemljevid 1:200.000), tistim, ki pot prehodi­jo pa podele spominsko značko.
Po prvi makedonski transverza­li je najugodneje hoditi od junija do srede septembra, priporočajo pa le skupinski obisk. Vsem, ki se bodo odločili za to pot, pripo­ročamo monografijo Dušana Kri­vokapiča Šar planina, ki je pred leti izšla pri Turistički štampi v Beogradu.

I. D.

ponedeljek, 4. marec 1985, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2124

V slabih razmerah za vzpone so prevladovali slapovi

Do konca zimske alpinistične sezone je samo še štirinajst dni - Razen Česnovega vzpona in ponovitev v Rzeniku brez pravih tur

LJUBLJANA — Čeprav je do konca zimske alpinistične sezone le še nekaj več kot 14 dni, pravih razmer za vzpone še ni bilo. Z izjemo Česnovega solo vzpona prek stene Široke peči in še obeh 1. ZP v Rzeniku tudi ni bilo posebnih tur. Tisti, ki so konec prejšnjega tedna odšli v Chamonix, pravijo, da jih je bilo veliko, računajo, da bi lahko zamujeno nadomestili vsaj v Zahodnih Alpah. Toda tudi tam so, kakor kaže, razmere slabe.

Z Jesenic poročajo, da so januarja ponovili vse slapove nad Tamarjem.

Benjamin Ravnik je 9. preteklega me­seca sam preplezal slap pod Prisojni­kom (85/60 st. 120 m) desno od veli­kega ledišča, oz. levo od najbolj izra­zitih sveč. Teden dni kasneje pa sta z Milivojem Pajoničem preplezala še Skočnike v Martuljku. Led je bil ta­nek in da sta prišla čez drugi tolmun, sta se morala spustiti nazaj po deblo, da sta ga premostila.

Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) in Igor Škamperle (AP Postojna) sta 20. februarja hotela preplezati smer Ce­sar— Comici v Loški steni. Toda ra­zmere so bile slabe in odločila sta se raje za slap v vpadnici te smeri. Kaže, da sta ga zmogla prva, visok je okoli 100 m, ocenjujeta pa ga s 60—85 sto­pinj naklonine. Naslednji dan sta opravila 3. V po Zelenih slapovih; iz Spodnje v Srednjo Krnico, potem pa desno na vrh Planinice: sistem slapov (90/70-80 st.) in grap (40 st.) z okoli 400 m relativne višine v desnem delu Loške stene. V petek sta opravila še 3. V po slapu desno od slapa za kara­vlo nad Logom pod Mangrtom (80/60 st., 150 m).

Črnjanski alpinisti so raziskovali sla­pove v svoji okolici. Teodor Jelen, Milan Plesec, Igor Radovič in Zden­ko Žagar so preplezali slap »Za topil­nico« v Žerjavu, ki se začenja ob Me­ži, plezanja je bilo za nekako štiri raztežaje, naklonina pa 85/20-60 sto­pinj. Dan kasneje so opravili še 2. V po slapu pri kmetu Božiču, ki ga je prvi preplezal Ivan Štirnik 31. januar­ja letos. 

Nad Tamarjem je bilo v soboto in nedeljo (23., 24. februarja) menda pod slapovi toliko plezalcev, da so morali čakati drug na drugega. Vseh podatkov seveda nismo uspeli zbrati. Miha Lampreht in Andrej Kokalj (Akademski AO) sta preplezala Mi­mo votline, Osrednji in Desni slap. Dare Božič in Tone Kralj (AO Men­geš) sta preplezala Desni slap, Silvo Kragelj (AO Litostroj) pa sam Cen­tralnega in Desnega.

Več jih je menda plezalo tudi Luci­ferja, toda podatke smo prejeli le iz AO Litostroj. Robi Držan in Bojan Slabanje sta ga 14. februarja prepleza­la po levi strani.

Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Mirko Kranjc (AO Črnuče) sta 17. februarja preplezala Vikijevo svečo nad Jezerskim, v noči od 22. na 23. februar pa še Bobnarja v Brani. Gra­pa je bila lepo zaledenela, težji skoki pa kopni, tako da sta se umikala v desno. Sestopila sta po Bosovi grapi.

Iz AO Trbovlje nadalje sporočajo, da so preplezali več slapov v Logarski dolini. Karl Kodrič, Bojan Šprogar in Marko Zupan so preplezali Palenk in Kristal, Kodrič in Šprogar Slap pod tunelom, Šprogar sam pa še Slap pod Sušico. 23. februarja sta Vili Guček in Šprogar preplezala še Ledinski slap (VI, 80-90 st.)

F. S.

 

Naslov IX. JAHO

Komaj so člani naše himalaj­ske odprave na Yalung Kang do­bro odpotovali, se že oglašajo prijatelji in ljubitelji alpinizma z vprašanjem: Kakšen je nepalski naslov naše himalajske odprave?

Vsi, ki bi radi pisali odpravi ali posameznikom, ki so njeni člani, lahko pošto naslove na Yugoslav Yalung Kang Expedition, c/o Mountain Travel, P. O. BOX 170 (ali c/o Miss. E. Hawley, P. O. Box 224), Kathmandu, NE­PAL. Za prenos s kurirjem v bazni tabor je preskrbljeno, le nekaj dalj bo trajalo.

INDOK službe PZS

 

Alpinizem pod Šmarno goro spet v vzponu

Alpinistični odsek PD Šmarna gora je imel lani že 37 aktivnih članov

LJUBLJANA - O delu alpinisti­čnega odseka pri PD Šmarna gora že dalj časa ni bilo slišali. Še leta 1979 so imeli kar tri svoje v jugoslovanski hi­malajski odpravi na Everest, potem pa je delo nekako zastalo. Starejši so se deloma umaknili, nekateri so se preusmerili povsem v domače gore, na vodništvo itd. Mladih, ki bi jih bili sposobni zamenjati, pa v odseku ni bilo.

Leta 1983 pa se je začelo spreminja­ti. Pod vodstvom načelnika Romana Robasa so organizirali alpinistično šo­lo in zaradi povečanega zanimanja le­to za tem še enkrat. Trud ni bil za­man. Leta 1983 je AO Šmarna gora štel 28 članov, konec lanskega leta pa že 37. Število tur je naraslo na 556.

Seveda pa klasična »plezalna šola«, čeprav je njihovo domovanje tako re­koč tik pod zibelko ljubljanskega alpi­nizma, Turncem, ni zadostovala. Na večjo zagnanost so vplivale predvsem skupne ture, ki jih ni bilo malo, njih vodstvo pa so zaupali preizkušenim alpinistom. Ker so vedeli, da za težje vzpone v tujih gorah še niso sposobni, so se posvetili predvsem spoznavanju domačih. Njihova najbolj aktivna na­veza Tomo Šetina-Mare Vrevc je uspešno opravila več težkih vzponov v Koglu, Steni, pa tudi Paklenici. Njima ob boku so bili Marička Cemič, Aleš Cvahte, Matjaž Jamnik, Miha Kajzelj, Simona Košir, Aljoša Murn, Tomaž Petač, Marjeta Štrukelj in Miha Vreča.

Letos bodo šli še korak dalje. Soča­sno z osnovno alpinistično šolo bodo namreč organizirali še nadaljevalno. Tisti, ki so osnovno AŠ že končali, bodo dopolnili svoje znanje o tehniki plezanja, samoreševanja in reševanja soplezalca, ob tem pa bodo seveda še naprej redno hodili na lažje in težje ture.

A. C.

  

ALPINISTIČNE NOVICE

Za gorske reševalce
Podkomisija za opremo GRS se je odločila za izdelavo vetrovk iz blaga, ki ga izdeluje Svila iz Maribora. Pri­pravljajo tudi naročilo za lavinske lo­pate z vgrajenim silomerom, ki jih bodo izdelali v Prevaljah. Še vedno pa ni bilo mogoče pripraviti seznama zdravnikov - gorskih reševalcev in inštruktorjev GRS, ker vse postaje še vedno niso poslale potrebnih poda­tkov. Zatika se tudi, pri zaključevanju statističnega poročila o aktivnosti v letu 1984 (iz istega vzroka, manjkajo predvsem poročila o akcijah na smučiščih), čeprav je že znano, da so imeli naši reševalci lani 80 akcij in da so rešili 133 oseb, petnajstim pa žal ni bilo več pomoči.

V spomin na očeta
Iz Münchna smo dobili sporočilo, da bo delo »Alpe iz zraka« med sne­manjem katerega se je smrtno ponesrečil Toni Hiebeler z ženo, Aleš Ku­naver in pilot helikopterja Gorazd Šturm, vendarle izšlo, in to že letošnjo jesen. Dr. Mathias Hiebeler, sin nesojenega avtorja, je povedal, da so posa­mezne sestavke prevzeli poznavalci iz različnih krajev Evrope in da bo o Julijskih Alpah tri strani teksta, obja­viti pa nameravajo tudi štiri fotografi­je. Delo bo izšlo v Rosenheimu pri istoimenski založbi, posvečeno pa bo Toniju Hiebelerju.

Sporočilo kandidatom za v Peru
Da bi omogočili tistim, ki žele letos obiskati Ande, kar najcenejši prevoz do Lime (Peru), sklicuje komisija za odprave v tuja gorstva 8. marca ob 17. uri v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani sestanek vseh interesentov. Če jih bo dovolj, bo organizirana tudi skupina za treking.

2. ZP Centralne v Otišu
Dragan Ilić in Željko Rudan, člana AO Bukovik iz Sarajeva sta 2. in 3. februarja opravila drugo zimsko po­novitev Centralne (IV+, 250 m) v S steni Otiša na Prenju. Prvi dan sta (do 17. ure) preplezala dva razteža­ja in bivakarila 40 m nad vstopom. Drugi dan pa sta splezala v slabem vremenu še preostali del stene, čeprav je bil led in sneg povsem gnil. Za vso smer sta potrebovala 15 ur.

Zagrebčani plezali
Boris Čujič (AO Velebit) in Lenko Matejčič (AO Zagreb — Matica) sta 23. februarja preplezala Zajedo skozi okno (AO, V/IV+, 40/30 st., 200 m) v Nad Šitom glavi, sestopila pa sta po Uroševi grapi. Skupina zagrebških al­pinistov pa je istega dne preplezala Skrito grapo v Robičju.
Teden dni pred tem so Čujič, Srečo Meič in Mario Rodeš (oba AO Ravna gora) preplezali Sinji slap pod Češko kočo, iz Vikijeve sveče pa so se zaradi padca morali umakniti levo na greben.

Skupna tura AO Vipava
Člani AO Vipava so s tečajniki 16. in 17. februarja preplezali večino »klasičnih« smeri v Robičju in Šitni glavi. Marko Fabčič, ki je prišel na Vršič za drugimi, je potem precej teh smeri preplezal sam. Opravil pa je tudi prvenstveni vzpon (III, 50 st., 300 m) desno od Skrite grape v Robičju. 23. preteklega meseca pa je Fabčič z Davorinom Kodelo preplezal še Vikijevo svečo nad Jezerskim.

Predlog KA PZS
Drago Metljak je na zadnji seji IO PZS v imenu komisije za alpinizem predlagal, naj bi letos vplačevali v sklad za pomoč pri reševanju v tuje gore po 800 din, toda le tisti, ki bodo to storili v roku. Le-ta bo letos nekaj daljši, trajal naj bi do zadnjega aprila; Tisti, ki v tem času ne vplačajo zne­ska, bodo morali za vsak odhod v tujino prispevati po 1000 din. Od tega bodo izvzeti le udeleženci organizira­nih skupinskih izletov pod strokovnim vodstvom (organizator PD ali komisi­je PZS), po nadelanih poteh, ki bodo za vsak izlet prispevali po 300 din.

Zimski tečaj na Komni
Letošnji zimski tečaj se bo začel 24. marca ob 19. uri, končal pa v soboto 30. marca opoldan. Tečaj bo v domu na Komni, prijave pa je potrebno po­slati do 11. marca skupaj s potrdilom o vplačilu prispevka 7.000 din (polna cena je 10.000 din, vendarle za člane slovenskih PD razliko krije KA PZS) na tekoči račun PZS. Isti rok velja tudi za prijavo inštruktorjev ter GV.
Zbor za vse, ki bi se radi udeležili zimskega alpinističnega tečaja, je 9. t. m. ob .19 uri v planinskem domu v Kamniški Bistrici. S seboj morajo pri­nesti vso tehnično opremo razen smuči. Na programu bo namreč pre­skusna tura.

2. ZP Požeruhove smeri
Luka Karničar in Franc Zadnikar (oba AO Jezersko) sta 23. februarja opravila 2. ZP Požeruhove smeri (V—, 45—60 st., 850 m, 6 ur) v JZ steni Koroške Babe. Sestopila sta po Grapi, ki jo je Karničar pet dni pred tem že sam preplezal, in to v vzponu in sestopu. Dan za prvim vzponom je Rihard Murn sam opravil drugo letoš­njo ponovitev slapu v Malem vrhu (90/50-70 st., 120 m).

Tekmovanje v spomin bratov Uršič
Iz AO IMPOL poročajo, da deluje njihova AŠ po zastavljenem programu in da jo redno obiskuje 5—7 tečajni­kov. 24. februarja so pri Treh kraljih pripravili tekmovanje v spomin na brate Uršič, ki se ga je udeležilo več kot sto ljudi. Opravili so tudi več vzponov prek zaledenelih slapov. Mi­ra Uršič pa je s prijatelji iz AO Kozjak preplezala Hudi prask v Mrzli gori, Tschadovo v Turski gori in (7. fe­bruarja) Slovensko v Steni.

V Mrzli gori
Arman Polegek in Sašo Puhmajer sta 24. februarja preplezala Slap pod Sušico, potem pa s Tonetom Golnar­jem (vsi AO Kozjak) še Centralno grapo (80/45 st., 600 m) v Mrzli gori. Sestopili so po Zahodni smeri (45 st.).

 

PREJELI SMO

Nove planinske poti
Planinsko društvo Kranj pod vod­stvom Franca Ekarja želi narediti no­ve poti iz Vodin na Skuto in prek stene Dolgega hrbta na Mlinarsko sedlo. Alpinisti, gorski reševalci in gorski vodniki planinskega društva Domžale smo ogorčeni in se pridružu­jemo nasprotnikom spreminjanja oko­lja. Dodelava poti v teh strmih stenah je skregana z logiko in v nasprotju z vsemi varnostnimi pravili. Alpinisti in planinci bi se medsebojno življenjsko ogrožali. Poti bi bile prenevarne in prezahtevne za večino planincev in Kranjčanom ne bi povečale prometa v postojanki na Vodinah. Na Skuto že sedaj vodijo štiri planinske poti in je dostopna tudi s kranjske strani. Bolje je, da pomagajo vzdrževati obstoječe poti. Gorski reševalci so imeli že na teh poteh precej nesreč in smrtnih žrtev.
V svojem slavnostnem govoru 17. decembra lani je Franc Ekar poudar­jal skrb za varstvo planinskega sveta. Pozivamo ga, da kot kranjski predsed­nik in podpredsednik Planinske zveze Slovenije zastopa mnenje širših pla­ninskih množic in da ne podlega načr­tovalcem planinskih poti, ki vidijo sa­mo svoje postojanke in namišljene ekonomske učinke. Planina, alpinisti in ostali ljubitelji narave oglasite se, povejte svoje mnenje.

ALPINISTIČNI ODSEK PD DOMŽALE

 

OD TOD IN TAM

Obvestila 3/85
LJUBLJANA - Obvestila PZS izhajajo že enajsto leto, že nekaj časa redno ob začetku meseca, na kvalitet­nem papiiju, lično odtisnjena (Tiskar­na RTV Ljubljana) in dobro urejena, za kar gre vsa zasluga tajniku PZS Jožetu Dobniku. So delegatsko in uradno glasilo slovenske planinske or­ganizacije, namenjena pa internemu obveščanju, zato tudi izhajajo le v na­kladi 1000 izvodov. K 20 stranem za­dnje številke pa je tokrat priloženo 14 strani obsegajoče gradivo mladinske komisije PZS, pripravljeno na enak način in pet formularjev za prijave na letošnje akcije.

Šola turnega smučanja
LJUBLJANA - Komisija za vzgo­jo in izobraževanje PZS razpisuje šolo turnega smučanja, ki se bo začela v četrtek (zbor ob 18. uri) 11. aprila in bo trajala do nedelje opoldan. Prispe­vek udeležencev (ob sofinanciranju KVIZ) je 4250 din in ga je potrebno nakazati ob prijavi — do 25. marca — na žiro račun PZS. Razen predavanj in vaj so v načrtu tudi ture na Krn, Podrto goro in Lepo Komno. Podro­ben program je v pisarni PZS (312- 553).

Orientacijski pohod
POLZELA — V skladu s pravilni­kom za slovenska planinska orienta­cijska tekmovanja prireja PD Polzela orientacijski pohod ob 90-letnici Pla­ninskega vestnika, pokrovitelj pohoda pa je TKS občine Žalec. Zbor Bo 16. marca ob 8. uri pred Domom Svobo­de, od koder bo peljal poseben avto­bus v Andraž, koder bo pred Zadruž­nim domom tudi start in cilj. Udeleženci morajo imeti s seboj veljavne planinske izkaznice, tričlanske ekipa pa bodo razdeljene v štiri kategorije: pionirji (1970—73), mladinci (1972—66), člani (1967—57) in starejši člani (rojeni leta 1956 in preje). V vseh kategorijah (razen pionirski) bo tekmovanje tudi za posamično uvr­stitev.

Tudi planinski film
JESENICE — Filmska skupina ODEON (64270 Jesenice, pp 46) je sporočila, da bo XII. MFAF v času od 15. do 21. aprila letos. Med drugimi pričakujejo tudi planinske filme, saj bo na tem festivalu opravljena selekci­ja jugoslovanskih planinskih filmov za XII. festival amaterskega planinskega filma, ki bo že junija v San Vitu di Cadore v Italiji. Za festival lahko kan­didirajo filmi, ki niso daljši od 20 mi­nut, formatov normal in super 8 ter 16 mm, morajo pa biti ozvočeni. V nede­ljo 21. aprila ob 10. uri bo na Jeseni­cah tudi posebna projekcija izbranih planinskih filmov.

Izpopolnjevalni seminar na Uršlji
Čeprav je bilo že na jesenskem se­minarju AI soglasno sklenjeno, da bo zimski izpopolnjevalni seminar na Uršlji gori, se jih je 23. preteklega meseca zbralo le 13. (Slišati je glaso­ve, da je Uršlja predaleč, ob tem pa jih večina priznava, da je še nikdar ni obiskala. Ob odhodu v Paklenico pa ni nobenih problemov.
Alpinizem se je pri nas že tako ra­zmahnil, da ga le s prostovoljnim de­lom (za to usposobljenih) ni več mo­goče obvladovati, so med drugim ugo­tovili udeleženci. Nastavitev profesio­nalnega strokovnega delavca je več kot nujna.
Zaradi velikega razmaha lednega plezanja (čeprav predvsem v slapovih) bo poleti izpopolnjevalni tečaj, ki bi ga pripravili v sodelovanju z avstrijski­mi strokovnjaki. Spremljave novosti s prebiranjem literature ni dovolj. Sicer pa bodo teoretični izpiti za AI 10. in 13. aprila na PZS, pripravljalni semi­nar od 16. do 19. maja na Vršiču, praktični izpiti pa konec maja v Dolžanovi soteski (pri Tržiču). Podrobno­sti bodo v kratkem objavljene. Poleti naj bi na Okrešlju - po daljšem času - spet pripravili začetniški alpinistični tečaj.

J. B.

 

JAMARSKE NOVICE

75 let DZRJL
S projekcijo diapozitivov in z ustrezno razlago bodo v torek, 12. marca ljubljanski jamarji iz Društva za razisovanje jam v Cankarjevem domu proslavili 75-letnico delovanja. Druš­tvo, ki je še zdaj eno izmed najaktiv­nejših in najmočnejših v Sloveniji in Jugoslaviji, je v tričetrtstoletni zgodo­vini dalo številne velike strokovnjake s področja speleologije. Skupaj s svo­jimi amaterskimi kolegi so raziskali dobršen del slovenskega kraškega ozemlja. Vstopnice za prireditev v mali dvorani Cankarjevega doma so že naprodaj v blagajni osrednje slo­venske kulturne inštitucije.

Aktivni Kamničani
Minulo soboto so imeli člani Jamar­skega društva Kamnik na Veliki plani­ni jamarski krst, na katerem so spreje­li nekaj pripravnikov v jamarske vr­ste, v sredo pa bodo imeli v sejni sobi kamniške občinske skupščine redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali minulo delo in se dogovori­li za akcije letošnjega leta, poleg tega pa še prikazali diapozitive z lanskih akcij. Sicer pa so kamniški jamarji pred kratkim skupaj s pripravniki obi­skali stare in nove dele jame Medvedjak pri Kozini, katere vhod so našli s pomočjo natančno vrisane lege na specialki. Pred dnevi so imeli kondi­cijsko turo na Kamniško sedlo in Kal­ce, kjer so iskali dihalnike.

D. D.

Jamarski inštruktorji
Na torkovi 14. redni seji izvršnega odbora Jamarske zveze Slovenije so predstavniki komisije za izobraževanje poročali, da je zdaj v Sloveniji enajst jamarskih inštruktorjev. Nekateri izmed tistih, ki so že opravili praktični preizkus znanja, bi morali pred dnevi priti še na teoretični del izpita, vendar sta se vabilu odzvala le dva, ki sta tako tudi postala inštruktorja, drugih, ki niti to pot niso prišli na preizkus, pa ne bodo več vabili. Seveda pa bodo v bližnji prihodnosti organizirali nov inštruktorski tečaj, ki se ga bodo lah­ko udeležili le tisti, ki bodo prej opra­vili tečaje v svojih društvih. Če bi katero društvo želelo organizirati take interne tečaje pa nima predavateljev, naj se oglasi v zvezi, kjer bodo preskr­beli inštruktorja.
Na tej seji so tudi potrdili seznam neturističnih podzemskih jam, v kate­re bo v spremstvu z domačimi jamarji dovoljen obisk tujcem. Te jame si bo­do tujci lahko le ogledovali, ne bodo pa jih smeli raziskovati. Seznam vseh 130 jam bodo dobile postaje milice po Sloveniji, ki bodo ukrepale, če tujci ne bodo upoštevali navodil o obiskih tujih jamarjev pri nas.
Čeprav je jamarska knjižnica na Le­pem potu 6 v Ljubljani odprta vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, je zanimanje za izposoja­nje jamarske literature zadnji čas izre­dno majhno, morda tudi zato, ker ja­marji niso seznanjeni s poslovnim časom te ustanove. V tem arhivu je mogoče izbirati med jamarsko litera­turo s skoraj vsega sveta.

Madžarske turistične jame
Na Madžarskem je osem turističnih jam, od katerih je najdaljša 18 kilome­trov dolga Aggteleška jama v Karpa­tih, katere 3500 metrov je turistično urejenih. Jamo obišče letno nekako četrt milijona turistov. Skoraj 100.000 ljudi si letno ogleda 350 metrov dolgo Istvan-barlang, približno četrt milijo­na pa komaj 170 metrov dolgo »Jam­sko kopel« pri Miškolcu. Nekaj manj kot 100.000 obiskovalcev pride letno tudi v 1000 metrov dolgo jamo Tavas- barlang pri kraju Tapalca. Turistično zdaj urejajo še dve jami, dve pa bodo tako preuredili, da ju bodo lahko iz­koriščali v zdravstvene namene, kjer bodo zdravili s speleoterapijo. — Sicer pa je na Madžarskem registriranih pri­bližno 1800 podzemskih jam, kar po­meni, da je odstotek turističnih jam razmeroma velik: v Jugoslaviji imamo med 15.000 jamami komaj 35 turi­stičnih.

F. H.

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker