Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Posekali bodo zaraščeno Vrtaško planino

torek, 3. april 2012, ob 10:23, Boris Kumer, ogledov: 2663

Dnevnik -

Mojstrana - Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana je na 1462 metrov visoko Vrtaško planino v osrčju Triglavskega narodnega parka s pomočjo helikopterja napeljala gozdarsko žičnico za spravilo posekanega lesa v dolino, kar je med domačini in naravovarstveniki sprožilo nemalo ugibanj, kdo, zakaj in koliko bi sekal v zaščitenem naravnem okolju, ki je med drugim tudi življenjski prostor divjega petelina.

Na planino so želeli potegniti cesto

Predvidena sečnja na planini je burila duhove že pred leti, ko so za te namene želeli na planino potegniti kar vlako oziroma manjšo cesto. Ker to tudi zaradi nasprotovanja Javnega zavoda Triglavski narodni park le ni bilo mogoče, so se zdaj odločili za žičnico. A za posek lesa in dovoz do zgornje postaje žičnice bo na planino treba (verjetno spet s helikopterjem) pripeljati še kar nekaj mehanizacije, tudi kak gosenični traktor.

Kot je razložil predsednik AS Dovje-Mojstrana Maks Klinar, jih skrbi zaraščanje planine, na kateri se vsako poletje pase okoli 40 glav govedi. Planina prav tako nima vode in jo bo z žičnico zdaj lažje pripeljati. Naložba je agrarno skupnost doslej stala že 16.000 evrov, vse skupaj naj bi stalo od 50.000 do 60.000 evrov. "Naložbo bomo pokrili s prodajo lesa. Visokogorskih planin ne moremo kar opustiti. Za poseg imamo soglasje Triglavskega narodnega parka in zavoda za gozdove, držali se bomo njihovih navodil. Po posegu bomo na planini lahko spet pasli 50 in več glav govedi," je pojasnil Klinar. Sečnja naj bi trajala kar osem do deset let! "Med pašno sezono se ne seka, to je jasno. Zato smo omejeni na kratek čas pred in po pašni sezoni," je kar dolgotrajno sekanje, žaganje in spravilo lesa pojasnil Maks Klinar.

Prva sečnja že pred pašno sezono

Direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar je potrdil, da je tudi v njihovem interesu ohranjanje pašnih planin. A ne za vsako ceno in ne na račun pretiranih posegov v naravo. "Soglašamo zgolj s posekom drevja tam, kjer je nekoč že bila planina in jo je gozd zarasel. Nekaj malega bo lahko tudi redne sečnje. Šlo bo za nekaj deset kubikov in nikakor za sto in več, kot bi si kdo lahko razlagal. Skupaj z zavodom za gozdove in agrarno skupnostjo smo naredili natančen načrt sečnje, tega se bodo morali držati, kar bomo tudi redno kontrolirali," je zatrdil Šolar, ki je prepričan, da mora agrarna skupnost pridobiti še precej dokumentacije in dovoljenj in da so morda z gradnjo žičnice, ki ni tovorna, pač pa gozdarska (razlika je tudi v tem, da za gozdarsko ni potrebnih toliko dovoljenj kot za tovorno in da se jo mora po uporabi razstaviti), preveč pohiteli. Po drugi strani je Klinar dejal, da naj bi prvo sečnjo opravili že pred letošnjo pašno sezono.

Vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek je dejal, da je gojitveni načrt pripravljen in da predvideva čiščenje zaraščenih pašnikov in nekaj sanacijskih ukrepov v gozdu. "Seveda pri takih posegih vedno obstaja nevarnost, da bo sečnje preveč. Zato bomo ta poseg tudi mi nadzirali," je dejal Avsenek.

Oznake: TNP

Komentiraj (1):

Tomaž Ogrin, torek, 3. april 2012, ob 16:36

Kar poglejte si take sečnje, na primer ruševja na Krstenici. Da bi pridobili več površin za rast trave? Že leta nič od tega. Samo gole korenine izpolnjujejo ta prostor. Komu na čast?

Agrarna skupnost še ni stroka, žal, stroka je pa podkupljena. Vsi pa delajo na pamet. Za 10 krav razlike ali pa 20?
Kaj se dogaja s temi kravami? Kje je poslovni načrt za take posege? Računica je v čem? V mesu, v mleku? Ali pa imajo agrarne skupnosti preveč denarja? Kolikšna pa je vrednost strnjenih višinskih gozdov?

Kar poglejte Malo in Velo polje. Degradacija višinskega prostora, eno figo so pa pridobili. Ali celo izgubili, s požganimi višinskimi zaščitenimi rožami vred. Vse je blef. Skupaj s TNP vodstvom in Zavodom za gozdove. Zažgali požagano, misleč morda, da bo pepel pognojil rast. Pač, krave so se pasle na pepelu. Sol. Trave pa še leta ne bo...

Če potrebujejo les, ga je v nižinah dovolj. Zavod za gozdove jim ga lahko preskrbi drugje. Višinski gozdovi so pri nas dar narave, zaščita, podnebna vrednota par excellence, bivališče drugega življenja v ostrih razmerah, ko jih odrivamo vedno višje, med drugim zadržujejo vodo, jo filtrirajo, vredni so veliko več od nekaj krav. Teh stvari sploh še nismo stehtali.

Razne zavode plačujemo za taka strokovna tehtanja, oni pa po domače, na pamet. Javno bomo zahtevali, da jih ukinejo, njihove naloge pa prevzame univerza, ki je, upamo, vsaj malo bolj neodvisna, a vsaj na pamet ne sme delati.

Noben razlog ni, da gremo nazaj, kjer je že bila planina. To je razvrednotenje prostora, kakršen je tukaj in zdaj. Kar oglejte si, kje se krave pasejo in koliko tiste pridobljene flikce odtehtajo. Kadar bodo zelene. Eno figo.
Spreminjanje višinskega gozda v pašnik, četudi nazaj, ni strokovno podprto s primernimi študijami. Navedite jih!
Boste gozd izkoreninili in nato z umetnimi gnojili in neavtohtono travo zatravili? Kot v Ratečah na Macesnovcu zaradi vlečnice?

eXTReMe Tracker